Franja

Zadetki iskanja

  • dispiacere*

    A) v. intr. (tudi impers.) (pres. dispiaccio)

    1. ne ugajati:
    non dispiacere še kar ugajati:
    lo spettacolo non mi è dispiaciuto predstava mi je bila še kar všeč

    2. obžalovati, biti žal:
    ti dispiace? le dispiace? vi dispiace? ti dispiacerebbe? (vljudnostne fraze) ali bi, prosim,... ?:
    ti dispiacerebbe imbucarmi questa lettera? ali bi mi, prosim, vrgel pismo v nabiralnik?
    se non ti dispiace, se non le dispiace (vljudnostne fraze)
    se non ti dispiace, verrò da te stasera če ti je prav, če nimaš nič proti, bom prišel k tebi zvečer

    B) ➞ dispiacersi v. rifl. (pres. mi dispiaccio) obžalovati, biti žal

    C) m neprijetnost, nevšečnost; žalost; neprijeten dogodek; tegoba:
    fare, recare, dare dispiacere a qcn. koga razžalostiti, koga prizadeti
    provare, sentire dispiacere biti žalosten, prizadet:
    prova un vivo dispiacere per la cattiva notizia slaba novica ga je hudo prizadela
  • efficace agg. učinkovit:
    il farmaco è molto efficace contro i reumatismi zdravilo je zelo učinkovito proti revmatizmu
    grazia efficace relig. dejanska milost božja
  • esposto

    A) agg.

    1. izpostavljen, razstavljen

    2. obrnjen:
    esposto a levante obrnjen proti vzhodu

    B) m

    1. najdenček

    2. izjava, zapis, prošnja; spomenica:
    scrivere un esposto napisati izjavo
  • finire

    A) v. tr. (pres. finisco)

    1. končati, dokončati, nehati:
    finire una costruzione dokončati gradnjo
    finire i giorni, la vita umreti
    finire gli anni dopolniti leta, starost
    finire la ferma odslužiti vojaški rok

    2. dodelati:
    finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami

    3. porabiti:
    abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
    finire un fiasco izprazniti steklenico
    finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje

    4. pokončati, ubiti:
    finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila

    5. poravnati:
    finire una lite poravnati spor

    6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
    finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga

    7. nehati, prenehati (s, z):
    finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
    è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!

    B) v. intr.

    1. končati se:
    presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
    la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
    la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
    finire bene, male končati se dobro, slabo
    finire in tragedia končati se tragično
    finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
    finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom

    2. postati:
    finire ricco, povero obogateti, obubožati
    finire impiegato postati uradnik

    3. pren. priti, meriti:
    non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi

    4. ( per, con + infinitiv)
    finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
    come è andata a finire? kako se je končalo?

    5. umreti:
    finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti

    C) m (samo sing.) konec:
    il finire del giorno konec dneva
    sul finire proti koncu
    al finire na koncu
  • giovare

    A) v. intr. (pres. giovo) koristiti, pomagati:
    è un farmaco che giova al raffreddore to zdravilo pomaga proti prehladu
    i tuoi consigli non sono giovati a molto tvoji nasveti niso dosti pomagali

    B) impers. pomagati, biti primeren, koristiti:
    con te non giova essere buoni s tabo ne pomaga biti dober

    C) ➞ giovarsi v. rifl. (pres. mi giovo) uporabiti, koristno izrabiti, izkoristiti, okoristiti se, pomagati si s čim:
    giovarsi dell'aiuto di qcn. izrabiti pomoč nekoga
    giovarsi di un esempio uporabiti primer, pomagati si s primerom
  • giulebbare v. tr. (pres. giulēbbo) vkuhati v sladkorju:
    giulebbarsi qcn. o qcs. pren. proti volji prenašati koga ali kaj; kaj ljubeče hraniti
  • gridare

    A) v. intr. (pres. grido)

    1. kričati, vpiti:
    gridare a più non posso, a squarciagola kričati na vse grlo, na vse pretege, na ves glas
    gridare contro qcn. grmeti proti komu

    2. vpiti, preglasno govoriti:
    non c'è bisogno che gridi così ni ti treba tako vpiti

    B) v. tr.

    1. vpiti, kričati, klicati:
    gridare aiuto klicati na pomoč
    gridare vendetta vpiti po maščevanju
    gridare pietà pren. biti v usmiljenja vrednem stanju

    2. razglasiti:
    gridare un bando objaviti razglas
    gridare ai quattro venti raznesti, raztrobiti na vse vetrove

    3. nareč. pog. ošteti, pokarati; nadreti, nadirati
  • guērra f

    1. vojna:
    guerra offensiva, difensiva napadalna, obrambna vojna
    guerra atomica, nucleare, batteriologica, chimica atomska, bakteriološka, kemična vojna
    vincere la guerra zmagati v vojni
    perdere la guerra izgubiti vojno
    danni di guerra vojna škoda
    invalidi, mutilati di guerra vojni invalidi
    prigionieri di guerra vojni ujetniki
    guerra partigiana partizanska vojna
    guerra civile državljanska vojna
    fare la guerra a qcn. vojskovati se s kom
    dichiarare, intimare la guerra napovedati vojno
    guerra lampo bliskovita vojna
    zona di guerra bojišče
    criminale di guerra vojni zločinec
    canti di guerra vojaške, bojne pesmi
    grido di guerra bojni krik
    partito della guerra stranka, ki podpira vojno; militaristična stranka
    a guerra finita po končani vojni
    guerra di indipendenza, di liberazione vojna za neodvisnost, osvobodilna vojna
    guerra mondiale svetovna vojna
    guerra coloniale kolonialna vojna
    guerra santa sveta vojna
    guerra di successione nasledstvena vojna

    2. vojna, spor:
    guerra doganale, di tariffe carinska vojna
    guerra psicologica psihološka vojna
    guerra fredda hladna vojna
    guerra dei nervi živčna vojna

    3. spor, prepir, boj:
    mettersi in guerra con qcn. spreti se s kom
    guerra a colpi di spillo stalno nagajanje in zbadanje
    guerra contro la droga boj proti mamilom
  • guerreggiare v. intr. (pres. guerreggio) vojskovati se:
    guerreggiare con qcn., contro qcn., qcs. vojskovati se proti komu, čemu
  • imbatto m

    1. karambol, trčenje, zadetje

    2. navt.
    vento d'imbatto mornik, morščak, veter z morja proti kopnemu
  • imbrunire, imbrunirsi

    A) v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ imbrunisco) temniti se, temneti

    B) ➞ imbrunirsi v. rifl. impers. (pres. si imbrunisce) mračiti se

    C) m večerni polmrak:
    sull'imbrunire proti večeru
  • impeto m

    1. sila, silovitost; naskok:
    fare impeto contro qcn. silovito koga napasti, naskočiti, zagnati se proti komu
    fare impeto contro qcs. pritisniti na kaj

    2. pren. zanos, zagon, vnema; naval:
    impeto oratorio govorniški zanos
    impeto d'ira naval jeze:
    agire d'impeto delati nagonsko
  • inattaccabile agg.

    1. nezavzeten, neosvojljiv; odporen:
    sostanza inattaccabile dall'acido snov, odporna proti kislini

    2. pren. trden, ki ga ni moč ogroziti:
    persona inattaccabile neoporečna oseba
    posizione inattaccabile trden položaj
  • incanalare

    A) v. tr. (pres. incanalo)

    1. kanalizirati

    2. usmeriti, usmerjati (tudi pren.):
    incanalare le acque piovane kanalizirati padavine
    incanalare un affare pren. speljati posel

    B) ➞ incanalarsi v. rifl. (pres. mi incanalo) kanalizirati se; usmeriti, usmerjati se:
    il corteo si incanalò verso la piazza sprevod se je usmeril proti trgu
  • incontro2 prep.

    1.
    incontro a proti (v smeri)
    andare incontro a qcn. iti komu naproti; pren. komu pomagati, koga podpreti

    2. nasproti:
    farsi incontro a qcn. stopiti, priti komu nasproti
    essere incontro a qcn . nasprotovati komu
  • indirizzo m

    1. naslov:
    indirizzo del mittente, del destinatario naslov odpošiljatelja, naslovljenca
    macchina per indirizzi stroj za adresiranje
    all'indirizzo di qcn. na koga, proti komu

    2. pren. smer, usmerjenost

    3. govor:
    indirizzo di saluto pozdravni govor
  • indizio m (pl. -zi)

    1. znak, znamenje; simptom

    2. pravo indic, indicija:
    contro di lui sussistono gravi indizi proti njemu obstajajo težke indicije
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • mille

    A) agg. invar.

    1. tisoč:
    avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
    essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
    un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir

    2. tisoč, zelo veliko:
    mille auguri lepe pozdrave!
    mille grazie prav lepa hvala!
    si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve

    B) m

    1. tisoč:
    il Mille leto tisoč
    i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)

    2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
    correre i mille teči tisoč metrov
  • miracolo m

    1. relig. čudež (tudi pren.):
    conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
    gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
    che miracolo! iron. pravi čudež!
    far miracoli delati čudeže
    miracolo economico gospodarski čudež
    per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

    2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
    è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

    3. gled. mirakel