beccare
A) v. tr. (pres. becco)
1. zobati, pikati (s kljunom); kljuvati:
la gallina becca il granoturco kokoš zoblje koruzo
2. ekst. šalj. kaj malega pojesti, prigrizniti:
beccare qcs prima di pranzo kaj malega pojesti pred kosilom
3. pren. pog. pridobiti, doseči (s srečo ali zvijačo):
beccarsi un premio dobiti nagrado
4. stakniti, pobrati, dobiti:
beccarsi un malanno stakniti bolezen
beccarsi un ceffone dobiti klofuto
5. zalotiti:
l'hanno beccato mentre rubava zalotili so ga pri kraji
B) v. intr.
1. pog. izgubiti, biti poražen:
la Juventus ha beccato dall'ultimo in classifica šport Juventus je izgubil z zadnje uvrščenim moštvom
2. nasesti, naivno verjeti:
ha beccato nasedel je
Zadetki iskanja
- bēllo
A) agg.
1. lep:
donna bella lepa ženska
è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
belle arti likovna umetnost
belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
il bel sesso nežnejši spol
bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
bello spirito iron. duhovitež
begli anni mladost
bella stagione pomlad
bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
farsi bello polepšati se
farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim
2. lep, velik, precejšen:
un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
un bel nulla prav nič
bell'e že
è bell'e fatto je že dokončano
è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
nel bel mezzo ravno sredi
bell'e buono pravi, pravcati
un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
un bel matto pravi norec
questa è bella iron. ta je pa dobra!
l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
bella roba! iron. lepo!
un bel giorno lepega dne
3. dober:
una bella azione lepo, dobro dejanje
giovane di belle speranze nadobuden mladenič
un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)
B) avv.
1.
bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma
2.
alla bell'e meglio površno
C) m (samo sing.)
1. lepo, lepota:
l'amore del bello ljubezen do lepega
che bello! krasno!
2. lepo vreme:
il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
fa bello lepo vreme je, lepo je
3.
il bello è che čudno (pri tem) je, da
sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave
Č) m (f -la)
1. lepotec, lepotica:
fare il bello koketirati
bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!
2. ljubček, ljubica - bianco
A) agg. (m pl. -chi)
1. bel:
pane bianco bel kruh
razza bianca bela rasa
diventare bianco per la paura prebledeti od strahu
mosca bianca pren. bela vrana
notte bianca bela noč pren. neprespana noč
carbone bianco beli premog
arma bianca hladno orožje
2. bel, čist (tudi pren.):
il camice bianco bela halja
3. osivel, siv:
fare i capelli bianchi in un lavoro veliko let posvetiti nekemu delu
far venire i capelli bianchi a qcn. pren. komu delati sive lase
4. pren.
dare carta bianca polit. dati komu neomejena pooblastila, proste roke
libro bianco polit. bela knjiga
omicidio bianco smrt pri delu (zaradi slabe varnosti)
voce bianca otroški glas
5. zimski, snežni, beli:
sport bianco beli šport, šport na snegu
settimana bianca smučarski teden
6. bel, reakcionaren:
terrore bianco beli teror
B) m
1. belina:
il bianco delle nevi snežna belina
non distinguere bianco da nero pren. ne razumeti nič
far vedere nero per bianco pren. kaj natvesti
di punto in bianco nenadoma, znenada
2.
il bianco dell'occhio pog. beločnica
il bianco dell'uovo beljak
3. belilo; belež:
bianco di zinco cinkovo belilo
dare il bianco, dare una mano di bianco pobeliti
4. belo (oblačilo):
vestire di bianco obleči se v belo
5. perilo:
cucitrice di bianco šivilja za perilo
6. belo, prazen bel list:
mettere nero su bianco zapisati črno na belo
7.
bianco e nero črno-belo:
fotografia, cinema in bianco e nero črnobela fotografija, črnobeli film
8. šah beli:
il bianco muove e matta in tre mosse beli matira v treh potezah
9. belec:
discriminazione fra bianchi e negri diskriminacija med belci in črnci
la tratta delle bianche trgovina z belim blagom
10. hist., polit. beli, protirevolucionar, belogardist
11. belo vino
12. ekon.
in bianco bianko, neizpolnjen
firmare in bianco pren. podpisati podpisati bianko
cambiale, assegno in bianco bianko menica, bianko ček
13. pren.
in bianco neizpolnjen:
matrimonio in bianco nekonzumirani zakon
andare in bianco zavoziti kaj, ne uspeti v čem - biforcare
A) v. tr. (pres. biforco) razcepiti, razdvajati
B) ➞ biforcarsi v. rifl. (pres. mi biforco) razcepiti se, razdvajati se:
la strada si biforca presso il fiume pri reki se cesta razcepi - bocca f
1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede
2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati
3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu
4. voj.
bocca da fuoco top
5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo
6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)
7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje
8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori - bollire
A) v. intr. (pres. bollo)
1. vreti, zavreti:
l'acqua bolle a cento gradi voda vre pri sto stopinjah
avere il sangue che bolle pren. biti vročekrven
2. ekst. kuhati se:
sapere quello che bolle in pentola pren. vedeti, kaj se skrivaj kuha, pripravlja
lasciar bollire qcn. nel suo brodo prepustiti koga samemu sebi
3. pren. kuhati se, kipeti:
in questa stanza si bolle v tej sobi se skuhaš od vročine
bollire di rabbia kipeti od jeze
B) v. tr. kuhati (v vreli vodi), vreti kaj - bottega f
1. prodajalna, trgovina:
la bottega del fruttivendolo trgovina s sadjem in zelenjavo
la bottega del macellaio mesnica
una bottega ben avviata uveljavljena, uspešna trgovina
metter su bottega, aprire bottega odpreti trgovino, začeti neko dejavnost
2. pren.
chiudere bottega zapreti štacuno, prenehati s čim
scarto di bottega ničvredna stvar ali oseba
fare bottega di tutto nepošteno trgovati z vsem
avere la bottega aperta šalj. imeti odprto štacuno, razporek
3. (obrtna) delavnica:
la bottega del falegname mizarska delavnica
ferri di bottega (obrtniško) orodje
stare a bottega da qcn. biti vajenec pri kom
4. umet. slikarska delavnica (v srednjem veku, v renesansi):
bottega di Giotto Giottova delavnica
opera di bottega opus umetnikovih pomočnikov - bravura f sposobnost, zmožnost, bravura:
dimostrare la propria bravura in un lavoro dokazati sposobnost pri kakem delu
pezzo di bravura bravurozna skladba - breccia1 f (pl. -ce) predor, luknja; preboj:
battere in breccia pren. sistematično spodbijati nasprotnikove trditve; premagati nasprotnika tik pred ciljem
rimanere sulla breccia pren. vztrajati (na bojišču, na položajih)
morire, cadere sulla breccia pren. umreti pri opravljanju svojega dela
fare breccia nell'animo, nel cuore di qcn. pren. prepričati koga, narediti na koga dober vtis - bussare
A) v. intr. (pres. busso) trkati, udariti:
bussare alla porta di qcn. pren. potrkati pri kom na vrata; prositi koga za pomoč
B) v. tr.
1. tepsti, premlatiti:
lo hanno bussato di santa ragione pošteno so ga premlatili
2. igre klicati barvo:
bussare a bastoni klicati pika
C) ➞ bussarsi v. rifl. (pres. ci bussiamo) tepsti se - caffè
A) m
1. bot. kavovec (Coffea arabica)
2. kava:
caffè macinato mleta kava
fare, preparare il caffè skuhati kavo
caffè nero črna kava
caffè turco, alla turca turška kava
caffè espresso ekspres kava
caffè lungo, alto dolga kava
caffè ristretto, basso kratka kava
caffè macchiato kava s kancem mleka
caffè corretto kava z žganjem
al caffè pri kavi, po obedu
caffè d'orzo ječmenova kava
caffè di cicoria cikorija
3. kavarna, bar, točilnica:
andare al caffè iti v kavarno
chiacchiere da caffè kavarniške čenče
caffè concerto kavarna z glasbo in plesom, kabaret
B) agg. kavne barve:
un paio di scarpe color caffè par čevljev kavne barve - caminetto m
1. pomanjš. od ➞ camino kaminček
2. kamin:
sedere accanto al caminetto sedeti pri kaminu
3. alpin. kaminček - candela f
1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom
2. fiz. candela
3. avto svečka
4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično - capezzale m
1. podzglavje, podzglavna blazina
2. ekst. (bolniška, smrtna) postelja:
stare al capezzale di qcn. biti pri bolniku, bdeti ob bolnikovi postelji
essere al capezzale pren. umirati - capire
A) v. tr. (pres. capisco) razumeti, dojeti:
non ho capito una parola del libro v knjigi nisem razumel prav nič
capire l'antifona pren. razumeti namig, skrivni smisel
capire a volo takoj razumeti
non volerla capire pren. ne hoteti kaj sprejeti, ne se pustiti prepričati
non ne capisce un'acca ne razume niti besedice tega
non capire un fico secco, un accidente, un tubo ne razumeti prav nič
in questa faccenda io ci capisco poco prav nič ne razumem pri tej zadevi
capirai! inter. (tudi iron.):
bella fatica, capirai! težave pa take!, trud pa tak!
si capisce seveda, kajpada:
Vieni stasera? Sì, si capisce. Ali prideš nocoj? Seveda!
B) v. intr. knjižno biti (v):
non capire in se dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
C) ➞ capirsi v. rifl. (pres. ci capiamo) razumeti se, strinjati se:
della cosa non voglio più sentir parlare; ci siamo capiti? o zadevi nobene besede več, smo se razumeli? - cavicchio m (pl. -chi)
1. sadilni klin
2. klin (na lestvi)
3. pren. izgovor:
avere il cavicchio pren. v vsem uspeti
avere un cavicchio per ogni buco pren. imeti izgovor vedno pri roki - chiama f apel, zbor, klicanje po imenu:
fare la chiama klicati po imenu
mancare alla chiama manjkati pri apelu - cinquantina f kakšnih petdeset:
essere sulla, vicino alla cinquantina biti pri petdesetih (letih) - ciò pron. to:
ciò che dici è vero kar praviš, je res
da ciò, a ciò tak, takšen:
non è uomo da ciò ni tak človek
con tutto ciò vendar, pri vsem tem - comandare
A) v. tr. (pres. comando)
1. ukazovati; poveljevati:
fu comandato il silenzio ukazali so tišino
comandare un esercito poveljevati vojski
comandi! prosim!
cosa comandano? želite, prosim?
2. naročiti, naročati:
comandare un piatto naročiti jed
3. admin. premestiti, poslati (na drugo delovno mesto)
4. tehn. voditi, upravljati:
la chiavetta che comanda la messa in moto ključ za vžig
B) v. intr. ukazovati:
a casa mia comando io! pri nas ukazujem jaz!