testolina f
1. pomanjš. od ➞ testa glavica
2. otroška, ženska glavica; pren. raztresena, muhasta oseba
Zadetki iskanja
- titolato m (f -ta) oseba s plemiškim naslovom
- tōcco1 m (pl. -chi)
1. kos (kruha, mesa)
2. pren. postavna oseba:
un bel tocco di ragazza dekle in pol - ubriaco
A) agg. (m pl. -chi)
1. pijan:
essere ubriaco duro, marcio biti do mrtvega pijan
sei ubriaco? ali si pijan? ali si normalen?
2. pren. pijan:
essere ubriaco d'amore, di odio biti pijan od ljubezni, od sovraštva
3. ekst. pren. omotičen, omamljen:
essere ubriaco di stanchezza biti na smrt utrujen
4.
maiale ubriaco kulin. svinjska bržola v vinu (toskanska specialiteta)
B) m (f -ca; m pl. -chi) pijanec, pijanka, pijana oseba - ultracentenario
A) agg. (m pl. -ri) ki ima več kot sto let
B) m (f -ia; m pl. -ri) več kot sto let stara oseba - vēcchio
A) agg. (m pl. -chi)
1. star:
essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
2. starejši:
Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
3. star, uležan:
luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
vino vecchio staro vino
4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
le vecchie mura staro obzidje
il vecchio testamento stara zaveza
vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
5. star (zastaran, ukoreninjen):
una vecchia abitudine stara navada
il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
la vecchia guardia stara garda
6. pren. zastarel
7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
abito vecchio stara, ponošena obleka
roba vecchia starina
8. pren. previden; vešč:
vecchia volpe pren. star lisjak
essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
B) m (f -ia)
1. starec, starejša oseba:
ospizio dei vecchi dom za starejše občane
i miei vecchi pog. moji starši
2.
vecchi pl. predniki
3. staro, zastarelo - vezzoso
A) agg.
1. lep, prikupen, ljubek
2. prisiljen, narejen, afektiran
B) m (f -sa) prisiljena, narejena oseba:
quando fa la vezzosa cade nel ridicolo kadar se spakuje, se osmeši - videoleso
A) agg. med. vidno prizadet
B) m (f -sa) med. vidno prizadeta oseba - vigilato
A) agg. nadzorovan:
libertà vigilata pravo prostost pod nadzorom
B) m (f -ta) pravo nadzorovanec, nadzorovana oseba - V.I.P. kratica angl.Very Important Person zelo pomembna oseba; ekst. velika živina
- virtù f
1. čednost, vrlina:
virtù civili civilne vrline
2. relig. čednost, krepost:
virtù cardinali, teologali kardinalne, glavne čednosti
virtù naturale, soprannaturale naravna, nadnaravna čednost
3. knjižno krepostna oseba
4. ekst. vrlina; knjižno spretnost, virtuoznost:
fare di necessità virtù delati iz nuje krepost
5. absol. (ženska) čednost, neomadeževanost:
ragazza di piccola virtù evfemistično lahkoživka
6. duševna moč; hrabrost
7. knjižno sposobnost
8. učinek; vpliv; moč:
le virtù medicinali di una pianta zdravilni učinki rastline
la virtù delle stelle vpliv zvezd
in, per virtù di po, na podlagi:
in virtù della legge po zakonu
9.
virtù pl. relig. čednosti (angelski zbor) - virtuoso
A) agg. vrl, čednosten, kreposten
B) m (f -sa)
1. krepostna oseba:
atteggiarsi a virtuoso delati se krepostnega
2. virtuoz, virtuozinja - volitivo
A) agg.
1. voljen, hoten, volitiven
2. odločen
3. jezik volitiven
B) m (f -va) odločna oseba, odločnež - zucchero m
1. kem. sladkor:
zucchero di frutta (fruttosio) sadni sladkor, fruktoza
zucchero invertito invertni sladkor
zucchero di latte (lattosio) mlečni sladkor, laktoza
zucchero di legno (xilosio) lesni sladkor, ksiloza
zucchero di malto (maltosio) sladni sladkor, maltoza
zucchero d'uva (glucosio) grozdni sladkor, glukoza
caduta degli zuccheri med. hipoglikemija
avere gli zuccheri nelle orine pog. bolehati za sladkorno, za sladkorno boleznijo
2. kulin. sladkor:
zucchero di barbabietola, di canna trsni sladkor, sladkor iz sladkorne pese
zucchero bruciato, caramellato praženi sladkor
zucchero filato lasasti sladkor
zucchero greggio neprečiščeni sladkor
zucchero vanigliato vaniljin sladkor
zucchero velo, a velo pog. sipa, kristalni sladkor
carta da zucchero ekst. temnomodra barva
3. ekst. sladka jed, sladka pijača:
dolce come lo zucchero zelo sladek, presladek
avere il cuore nello zucchero pren. biti presrečen
4. pren. dobričina, dobrosrčna oseba, prijazen človek; slabš. narejeno, lažno prijazna oseba - accētto agg. prijeten, všečen, dobrodošel:
persona bene accetta dobrodošla oseba - accostabile agg.
1. dostopen, pristopen
2. pren. priljuden:
persona accostabile priljudna oseba - adulto
A) agg.
1. odrasel:
persona adulta odrasla oseba
2. pren. dozorel, zrel, razvit:
ingegno adulto zrel duh
3. biol. dozorel, zrel
B) m odrasel človek:
film per adulti film za odrasle - affare m
1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
questo è affare suo to je njegova stvar
fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen
2. posel, kupčija:
proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
fare un buon affare skleniti dober posel
uomo d'affari posloven človek, poslovnež
dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo
3. afera, zadeva, proces:
l'affare Dreyfus afera Dreyfus
4. pog. zadeva, stvar; onè:
un affare da nulla malenkost
è un affare serio to pa je resna zadeva
cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?
5. stan:
persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
donna di mal affare vlačuga
gente di mal affare malopridneži - albagia f nadutost, domišljavost, ošabnost, bahavost:
persona piena d'albagia naduta, ošabna oseba - bēne
A) avv.
1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal
2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti
B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba
C) inter.
1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!
2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati
Č) m relig.
1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu
2.
il sommo Bene relig. Bog
3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom
4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba
5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru
6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve
7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot