Franja

Zadetki iskanja

  • frizione f

    1. vtiranje

    2. tehn. trenje:
    cono a frizione torni stožec

    3. avto sklopka

    4. pren. trenje:
    è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja
  • giostrare v. intr. (pres. giōstro)

    1. bojevati se na turnirju; tekmovati

    2. pren. krmariti, vijugati, manevrirati; spretno, previdno ravnati:
    giostrare tra le richieste dei creditori spretno krmariti med zahtevami upnikov

    3. postopati, pohajkovati, potikati se
  • giudēo, giudio

    A) agg.

    1. hist. judejski (iz Judeje)

    2. judovski, židovski:
    carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način

    B) m (f -ea, -ia)

    1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
    confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš

    2. ekst. Žid, Židinja

    3. slabš. oderuh; judež
  • grattugia f (pl. -gie)

    1. strgalnik:
    essere un cacio tra due grattugie pren. biti med dvema ognjema

    2. ekst. šalj. strgalo, strgulja (zlasti topa, skrhana britev)

    3. pren. šalj. rešetka pri spovednici
  • guasto

    A) agg.

    1. pokvarjen, poškodovan:
    orologio guasto pokvarjena ura
    pere guaste gnile hruške
    dente guasto gnil zob

    2. pren. pokvarjen, izprijen:
    cervello guasto izprijeni možgani
    avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga

    B) m

    1. okvara, kvar:
    mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči

    2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
    in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega

    3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
    c'è del guasto tra noi med nami so razprtije
  • iblēo agg. geogr., hist. hiblejski:
    miele ibleo hiblejski med
  • incassare

    A) v. tr. (pres. incasso)

    1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
    incassare una tubatura dati cev v ležišče
    incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
    incassare il morto položiti mrliča v krsto
    incassare una frase vriniti stavek

    2. dobiti, prejeti, inkasirati:
    incassare una somma prejeti znesek

    3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)

    4. pren. prenesti, prenašati:
    incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev

    B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
    la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine
  • incudine f

    1. nakovalo

    2. anat. nakovalce
    PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
    dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja
  • incuneare

    A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)

    B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
    la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove
  • infilare

    A) v. tr. (pres. infilo)

    1. vdeti, nizati; natakniti, natikati; vtakniti, vtikati:
    infilare gli aghi al buio pren. govoriti tjavendan, česnati
    infilare la chiave nella toppa vtakniti ključ v ključavnico
    infilare il braccio sotto quello di un altro voditi koga pod pazduho
    infilare una strada kreniti po cesti

    2. natakniti, natikati; obleči, oblačiti; obuvati:
    infilare il cappotto obleči plašč
    infilare le scarpe obuti čevlje

    3. natakniti, natikati:
    infilare cubetti di carne sullo spiedo natikati koščke mesa na raženj

    4. pren. zadeti, uganiti:
    non ne infila una! ne ugane prav nobene!

    B) ➞ infilarsi v. rifl. (pres. mi infilo) vriniti, vrivati se; smukniti:
    infilarsi tra il pubblico vriniti se med občinstvo
    infilarsi sotto le lenzuola smukniti pod odejo
  • intercomunicante

    A) agg. povezan, v medsebojni zvezi:
    stanze intercomunicanti med seboj povezane sobe

    B) m elektr. interkom
  • intercorrere* v. intr. (pres. intercorro) vmes biti, miniti, minevati:
    tra i vicini intercorrono ottimi rapporti med sosedi vladajo odlični odnosi
  • lavoro m

    1. delo; opravilo, opravek:
    lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
    lavoro a domicilio delo na domu
    lavoro nero delo na črno
    infortunio sul lavoro nesreča pri delu

    2.
    lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
    i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine

    3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
    lavoro a cottimo akordno delo
    andare al lavoro iti na delo

    4. (opera) delo:
    lavori pubblici javna dela
    un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo

    5. ekst. delavci, delavstvo:
    conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci

    6. zapletena zadeva; prevara
  • legame m

    1. zveza, vez (tudi pren.):
    legame di parentela rodbinska zveza
    legame di amicizia prijateljska vez

    2. pren. zveza, odnos:
    stabilire un legame tra vari avvenimenti ugotoviti zvezo med raznimi dogodki
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mescolare

    A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
    mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
    mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
    mescolare le carte igre mešati karte

    B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)

    1. pomešati, zmešati, premešati se:
    mescolarsi tra la folla pomešati se med množico

    2. pren. vmešavati se:
    mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

    1. zid:
    muro a secco suhi zid
    muro di cotto opečni zid
    muro maestro glavni zid
    muro divisorio pregradni zid
    muro di sostegno oporni zid
    muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
    muro del pianto hist., arhit. zid joka
    armadio a muro zidna omara
    parlare al muro pren. govoriti stenam
    avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
    mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
    mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
    anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

    2. ekst. bran, zavetje

    3. ekst. pren. ovira:
    un muro d'odio zid sovraštva
    muro del suono zvočni zid

    4. šport zid

    5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
    mura turrite obzidje s stolpi
    chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • nōvero m knjižno razred, skupina:
    essere nel novero dei fortunati biti med srečneži