frizione f
1. vtiranje
2. tehn. trenje:
cono a frizione torni stožec
3. avto sklopka
4. pren. trenje:
è sorta tra loro qualche frizione med njima je prišlo do trenja
Zadetki iskanja
- giostrare v. intr. (pres. giōstro)
1. bojevati se na turnirju; tekmovati
2. pren. krmariti, vijugati, manevrirati; spretno, previdno ravnati:
giostrare tra le richieste dei creditori spretno krmariti med zahtevami upnikov
3. postopati, pohajkovati, potikati se - giudēo, giudio
A) agg.
1. hist. judejski (iz Judeje)
2. judovski, židovski:
carciofi alla giudia kulin. artičoke na židovski način
B) m (f -ea, -ia)
1. hist. Judejec, Judejka (prebivalec Judeje):
confondere Giudei e Samaritani pomešati različne ljudi med sabo; strpati vse v en koš
2. ekst. Žid, Židinja
3. slabš. oderuh; judež - grattugia f (pl. -gie)
1. strgalnik:
essere un cacio tra due grattugie pren. biti med dvema ognjema
2. ekst. šalj. strgalo, strgulja (zlasti topa, skrhana britev)
3. pren. šalj. rešetka pri spovednici - guasto
A) agg.
1. pokvarjen, poškodovan:
orologio guasto pokvarjena ura
pere guaste gnile hruške
dente guasto gnil zob
2. pren. pokvarjen, izprijen:
cervello guasto izprijeni možgani
avere il sangue guasto con qcn. pren. biti jezen na koga
B) m
1. okvara, kvar:
mancò la luce per un guasto all'impianto elettrico zaradi okvare na električni napeljavi ni bilo luči
2. pren. gniloba, izprijenost, pregreha:
in questa società c'è del guasto v tej družbi je nekaj gnilega
3. pren. nesoglasja, razprtije, trenja:
c'è del guasto tra noi med nami so razprtije - iblēo agg. geogr., hist. hiblejski:
miele ibleo hiblejski med - incassare
A) v. tr. (pres. incasso)
1. dajati, spraviti, spravljati v zaboje:
incassare una tubatura dati cev v ležišče
incassare una pietra preziosa vdelati dragulj
incassare il morto položiti mrliča v krsto
incassare una frase vriniti stavek
2. dobiti, prejeti, inkasirati:
incassare una somma prejeti znesek
3. šport prejemati udarce (pri boksu), gole (pri nogometu)
4. pren. prenesti, prenašati:
incassare una grave offesa prenesti hudo žalitev
B) ➞ incassarsi v. rifl. (pres. mi incasso) stiskati se, biti stisnjen:
la strada si incassa tra ripide montagne cesta je stisnjena med strme planine - incudine f
1. nakovalo
2. anat. nakovalce
PREGOVORI: essere fra l'incudine e il martello preg. znajti se med kladivom in nakovalom
dura più l'incudine che il martello preg. nakovalo je trše od udarcev kladiva; žrtev je močnejša od rablja - incuneare
A) v. tr. (pres. incuneo) zagozditi (tudi pren.)
B) ➞ incunearsi v. rifl. (pres. mi incuneo) zagozditi se; zajedati se; vriniti se:
la valle si incunea fra alti picchi dolina se zajeda med visoke vrhove - infilare
A) v. tr. (pres. infilo)
1. vdeti, nizati; natakniti, natikati; vtakniti, vtikati:
infilare gli aghi al buio pren. govoriti tjavendan, česnati
infilare la chiave nella toppa vtakniti ključ v ključavnico
infilare il braccio sotto quello di un altro voditi koga pod pazduho
infilare una strada kreniti po cesti
2. natakniti, natikati; obleči, oblačiti; obuvati:
infilare il cappotto obleči plašč
infilare le scarpe obuti čevlje
3. natakniti, natikati:
infilare cubetti di carne sullo spiedo natikati koščke mesa na raženj
4. pren. zadeti, uganiti:
non ne infila una! ne ugane prav nobene!
B) ➞ infilarsi v. rifl. (pres. mi infilo) vriniti, vrivati se; smukniti:
infilarsi tra il pubblico vriniti se med občinstvo
infilarsi sotto le lenzuola smukniti pod odejo - intercomunicante
A) agg. povezan, v medsebojni zvezi:
stanze intercomunicanti med seboj povezane sobe
B) m elektr. interkom - intercorrere* v. intr. (pres. intercorro) vmes biti, miniti, minevati:
tra i vicini intercorrono ottimi rapporti med sosedi vladajo odlični odnosi - lavoro m
1. delo; opravilo, opravek:
lavoro manuale, intellettuale fizično, umsko delo
lavoro a domicilio delo na domu
lavoro nero delo na črno
infortunio sul lavoro nesreča pri delu
2.
lavori pl. delo (organov, skupin ipd.)
i lavori dell'assemblea delo zbora, skupščine
3. delo; zaposlitev; delovno mesto:
lavoro a cottimo akordno delo
andare al lavoro iti na delo
4. (opera) delo:
lavori pubblici javna dela
un lavoro di Modigliani Modiglianijevo delo
5. ekst. delavci, delavstvo:
conflitto fra capitale e lavoro konflikt med kapitalisti in delavci
6. zapletena zadeva; prevara - legame m
1. zveza, vez (tudi pren.):
legame di parentela rodbinska zveza
legame di amicizia prijateljska vez
2. pren. zveza, odnos:
stabilire un legame tra vari avvenimenti ugotoviti zvezo med raznimi dogodki - mangiare
A) v. tr. (pres. mangio)
1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
4. porabiti, potrošiti
5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
B) m jed; obrok - mescolare
A) v. tr. (pres. mescolo) mešati, zmešati, premešati (tudi pren.):
mescolare l'acqua col vino mešati vino in vodo
mescolare Ebrei e Samaritani šalj. strpati vse v en koš
mescolare le carte igre mešati karte
B) ➞ mescolarsi v. rifl. (pres. mi mescolo)
1. pomešati, zmešati, premešati se:
mescolarsi tra la folla pomešati se med množico
2. pren. vmešavati se:
mescolarsi nelle faccende altrui vmešavati se, vtikati nos v tuje zadeve - mosca
A) f
1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
4. kozmet. (lepotna) muha
5. rib. muha
6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
B) agg. invar. šport mušje kategorije
C) m invar. šport atlet mušje kategorije - muro m (pl. -ri; f pl. -ra)
1. zid:
muro a secco suhi zid
muro di cotto opečni zid
muro maestro glavni zid
muro divisorio pregradni zid
muro di sostegno oporni zid
muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
muro del pianto hist., arhit. zid joka
armadio a muro zidna omara
parlare al muro pren. govoriti stenam
avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši
2. ekst. bran, zavetje
3. ekst. pren. ovira:
un muro d'odio zid sovraštva
muro del suono zvočni zid
4. šport zid
5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
mura turrite obzidje s stolpi
chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene - noi pron. m, f
1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti
2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari
3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo
4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju
5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti
6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo - nōvero m knjižno razred, skupina:
essere nel novero dei fortunati biti med srečneži