Franja

Zadetki iskanja

  • salvare

    A) v. tr. (pres. salvo)

    1. rešiti, reševati:
    salvare un naufrago rešiti brodolomca
    salvare qcn. dal fallimento koga rešiti bankrota
    salvare la pelle, la vita a qcn. komu rešiti kožo, življenje
    salvare capra e cavoli pren. narediti, da bo volk sit in koza cela

    2. obvarovati:
    la naftalina salva la lana dalle tarme naftalin varuje volno pred molji
    salvare l'onore, il proprio nome varovati čast, dobro ime
    salvare le apparenze, la faccia pren. rešiti videz, ugled
    salvare la porta šport ubraniti gol

    3. nareč. shraniti

    B) ➞ salvarsi v. rifl. (pres. mi salvo)

    1. rešiti, reševati se:
    si salvi chi può! reši se, kdor more!
    salvarsi in corner šport obvarovati vrata s strelom v kot; pren. rešiti se po sreči
    salvarsi in extremis, per il rotto della cuffia pren. poceni jo odnesti

    2. zateči, zatekati se

    3. zavarovati, zaščititi se pred

    4. relig. odrešiti se, zveličati se
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • seminare v. tr. (pres. semino)

    1. agr. sejati, zasejati:
    seminare il grano sejati žito
    seminare un campo a grano zasejati njivo z žitom
    seminare sulla rena pren. početi kaj jalovega

    2. pren. raztresti, raztrositi

    3. pren. sejati:
    seminare discordia sejati razdor

    4. šport žarg. pustiti, puščati za seboj (zasledovalce); imeti, doseči precejšnjo prednost (nad nasprotniki)
    PREGOVORI: chi semina vento, raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, žanje vihar
    chi non semina non miete preg. kdor ne seje, ne žanje
  • stalla

    1. f hlev:
    garzone, mozzo, ragazzo di stalla hlevar
    pulire, rigovernare la stalla pomesti, pospraviti hlev
    chiudere la stalla dopo che i buoi sono scappati pren. zvoniti po toči
    essere, sembrare una stalla biti kot v hlevu

    2. ekst. hlev (živina)
    PREGOVORI: dalle stelle alle stalle preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • supērbia f oholost, nadutost, napuh, ošabnost:
    gonfiarsi di superbia, levarsi in superbia, mettere (su) superbia, montare in superbia postati ohol, nadut
    PREGOVORI: la superbia va a cavallo e torna a piedi preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • tacere*

    A) v. intr. (pres. taccio)

    1. molčati, zamolčati:
    mettere qcs. a tacere, in tacere, tacere di qcs. molčati o čem
    perdere una bella occasione di tacere pog. spregovoriti o nepravem času

    2. umolkniti; obmolkniti

    3. pren. molčati, ne poročati:
    sull'affare il giornale tace o zadevi časopis ne poroča

    4. ekst. molčati; umolkniti; mirovati; biti pogreznjen v tišino:
    i cannoni finalmente tacciono topovi so končno utihnili
    nell'ufficio le macchine tacevano v pisarni so stroji mirovali
    la notte tace noč molči

    B) v. tr.

    1. zamolčati; zakriti, zakrivati, skriti (tudi pren.)

    2. utišati (tudi pren.):
    far tacere i rumori utišati govorice

    C) m molk
    PREGOVORI: un bel tacer non fu mai scritto preg. golk je srebro, molk je zlato
    chi tace acconsente preg. kdor molči, pritrjuje
  • tardi avv.

    1. pozno, kasno:
    a più tardi! (skoraj) nasvidenje!
    al più tardi najkasneje
    fino a tardi do poznih ur
    presto o tardi prej ali slej
    sul tardi, verso il tardi kasno zvečer, v zgodnjih jutranjih urah
    far tardi zamuditi se, biti pozen

    2. pozno, z zamudo:
    si è fatto tardi pozno je že
    PREGOVORI: meglio tardi che mai preg. bolje pozno kot nikoli
    chi tardi arriva male alloggia preg. kdor prej pride, prej melje
  • tēsta f

    1. glava (človeška, živalska; gornji del človeškega telesa):
    testa allungata, grossa, rotonda podolgovata, velika, okrogla glava
    a testa scoperta gologlav
    dalla testa ai piedi od nog do glave
    lavata di testa pren. ostra graja
    abbassare, chinare la testa pren. požreti ponižanje, žalitev
    andare, camminare a testa alta pren. nositi glavo pokonci
    averne fin sopra la testa pren. imeti koga, česa vrh glave, ne prenesti več
    avere mal di testa imeti glavobol
    gettarsi a testa bassa contro qcn., qcs. silovito, nepremišljeno se lotiti koga, česa
    gonfiare la testa a qcn. pog. komu napolniti glavo s čenčami
    rompersi la testa razbiti si glavo
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šinila v glavo
    non sapere dove battere, sbattere la testa pren. ne vedeti, kaj storiti, kam se obrniti
    scuotere la testa zmajevati z glavo
    segnare di testa šport zadeti z glavo
    uscire con la testa rotta pren. kratko potegniti
    il vino gli ha dato alla testa vino mu je zlezlo, stopilo v glavo

    2. glava, življenje:
    domandare la testa di qcn. zahtevati glavo, smrtno kazen; pren. zahtevati odstop nekoga
    rischiare la testa tvegati glavo

    3. umet. glava:
    una testa in bronzo, in gesso, in marmo bronasta, mavčna, marmorna glava
    testa di turco tarča (na zabaviščih); pren. grešni kozel

    4. igre
    testa e croce cifra mož
    giocare a testa e croce metati cifra mož

    5. anat.
    testa di Medusa Meduzina glava

    6. pog. lobanja, mrtvaška glava:
    zool. testa di morto (atropo) smrtoglavec (Acherontia atropos)

    7. pren. glava, pamet, um:
    lavoro di braccia e di testa fizično in umsko delo
    avere un chiodo in testa pren. biti obseden z mislijo, biti zaskrbljen
    avere la testa vuota ne moči misliti, spomniti se
    non avere testa z lahkoto pozabiti, pozabljati
    cacciarsi in testa dobro si zapomniti, zabiti si v glavo
    levarsi, togliersi dalla testa pozabiti, premisliti si
    mettersi, ficcarsi in testa qcs. biti prepričan o čem
    mettersi in testa di fare qcs. trdno se odločiti, da nekaj storiš
    passare di testa pozabiti, pozabljati
    passare per la testa šiniti v glavo
    rompersi la testa pren. razbijati, beliti si glavo
    pagare tanto a testa plačati toliko po osebi

    8. pren. glava, razsodnost, pamet:
    di testa razsodno
    colpo di testa pren. nenadna, nerazsodna, prenagljena odločitev
    adoperare la testa, agire con la testa delati z glavo
    avere la testa a qcs. na kaj vztrajno misliti
    dove hai la testa? pog. kje imaš glavo?, kam noriš?
    avere la testa fra le nuvole imeti glavo v oblakih, biti raztresen
    avere la testa sulle spalle pren. biti trezen, previden
    fare di testa propria delati po svoje
    mettere la testa a partito, a posto spametovati se
    si è montato la testa zlezlo mu je v glavo

    9. um, umska sposobnost, nadarjenost:
    ha testa per la matematica ima glavo za matematiko

    10. (v raznih izrazih pomeni posameznika, osebo)
    testa d'asino osel
    testa calda vroča glava, vročekrvnež
    testa di cavolo, di rapa, di cazzo bedak, tepec
    testa coronata kronana glava, kralj
    testa di cuoio član protiteroristične enote
    testa dura trma, trmoglavec
    testa di gesso pren. slamnati mož
    testa di legno omejenec; topoglavec; slamnati mož
    testa matta vročekrvnež
    testa quadra trmoglavec; treznež, razsodnež
    testa vuota praznoglavec
    testa (di un movimento, un'organizzazione) vodja (gibanja, organizacije)

    11. glava, konec (začetni, gornji del); vrh:
    testa d'albero navt. vrhnji del jambora
    testa della campana glava zvona
    testa di corda konec vrvi
    testa del letto zglavje
    testa del mattone širina opeke
    testa di un missile glava rakete
    testa di una pagina vrh strani
    la testa di una pezza di tessuto začetek bale
    testa delle ruote (mozzo) pesto kolesa
    titoli di testa film filmska glava; žarg. špica filma
    vettura di testa železn. prednji vagon
    in testa al treno v prvem vagonu

    12. glava, glavica (konec, zadnji del):
    la testa di un chiodo glavica žeblja
    la testa di un fiammifero glavica šibice
    testa di uno spillo glavica igle
    la testa di una vite glavica vijaka

    13. bot. glavica:
    testa d'aglio glavica česna
    la testa di un fungo klobuk gobe
    teste di papavero makove glavice

    14. anat. konec:
    testa del femore, del pancreas konec stegnenice, trebušne slinavke

    15. čelo:
    la testa di un corteo čelo sprevoda
    la testa di una graduatoria prvo mesto na lestvici
    testa di ponte voj. mostišče
    testa di serie šport nosilec skupine
    essere alla testa, in testa biti spredaj
    essere alla testa di biti na čelu (organizacije, podjetja)
    passare in testa preiti v vodstvo
    tener testa al nemico voj. upirati se sovražniku

    16. mehan.
    testa di biella ojnična glava
    testa di cilindro cilindrska glava

    17.
    testa a croce križnik

    18. glasba glavica (pri noti)
    PREGOVORI: tante teste tanti cervelli preg. kolikor ljudi, toliko čudi
    chi non ha testa abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah
  • vēnto m

    1. veter:
    vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
    vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
    vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
    vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
    forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
    galleria a vento aerodinamični tunel
    giacca a vento obl. vetrovka
    mulino a vento mlin na veter
    secondo il vento che tira pren. po vetru
    sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
    qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
    buttare al vento pren. zapraviti
    dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
    gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
    navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

    2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
    vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
    essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
    pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
    restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

    3. metal. topli zrak

    4. fiziol. evfemistično veter, plin

    5. astr.
    vento solare sončni veter

    6. tehn. napenjalni kabel
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • vincere*

    A) v. tr. (pres. vinco)

    1. premagati

    2. zmagati v; dobivati:
    vincere un concorso zmagati v natečaju
    vincere una gara zmagati na tekmovanju
    vincere la guerra zmagati v vojni
    vincere una scommessa dobiti stavo

    3. dobiti; zadeti:
    vincere al poker igre dobiti pri pokru
    vincere il premio Nobel dobiti Nobelovo nagrado
    vincere un terno al lotto zadeti terno

    4. pren. premagati; ukrotiti; obrzdati:
    vincere il morbo premagati bolezen
    vincere la passione brzdati, krotiti strast
    vincere se stesso premagovati, obvladati se

    5. pren. prepričevati

    6. pren. premagati; prekositi, prekašati:
    vincere ogni difficoltà premagati vse težave
    vincere qcn. in abilità koga prekašati v veščini
    vincere di limpidezza il cristallo prekašati kristal po čistosti

    B) v. intr. zmagati:
    vincere sulla carta pren. biti favorit (v športnem žargonu)

    C) ➞ vincersi v. rifl. (pres. mi vinco) premagati se; obvladati se
    PREGOVORI: chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • volere*

    A) v. tr. (pres. vōglio)

    1. hoteti; želeti:
    a volere che zato, da
    neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
    non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
    senza volere, non volendo nehote
    qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
    vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
    vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
    volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda

    2. hoteti, zahtevati

    3. absol. hoteti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
    il destino ha voluto così usoda je tako hotela
    la legge vuole così tako veleva zakon

    5. (močno) želeti:
    come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
    volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
    volere piuttosto raje imeti

    6. določiti, določati; odločiti, odločati:
    volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene

    7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
    vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
    Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da

    8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
    quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?

    9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
    ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
    come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
    PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi

    10. dopustiti, dopuščati

    11. zahtevati, potrebovati:
    un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
    anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
    volerci, volercene biti potreben:
    ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi

    12. jezik (reggere) vezati se s:
    questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom

    13.
    voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
    volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
    volerne a qcn. biti na koga hud

    14.
    voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
    voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
    volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
    cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
    non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
    non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
    PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame

    B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
    volersi bene radi se imeti, ljubiti se

    C) m volja:
    a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
    di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
    sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
  • volpe f

    1. zool. lisica (Vulpes):
    volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
    volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
    volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
    volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

    2. lisica (krzno)

    3. pren. lisjak, zvitež

    4. med. plešavost, alopecija

    5. bot. (golpe) snetivost
    PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti