Franja

Zadetki iskanja

  • appuntamento m

    1. sestanek, zmenek:
    darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    avere un appuntamento imeti sestanek
    appuntamento d'affari poslovni sestanek
    appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
    mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
    la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
    appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil

    2. redko, knjižno dogovor, domenek
  • armato

    A) agg.

    1. oborožen:
    era armato di pistola oborožen je bil s pištolo
    a mano armata z orožjem v roki
    le forze armate oborožene sile

    2. opremljen (tudi pren.):
    essere armato di buoni propositi imeti dobre namene

    3. tehn. armiran:
    soffitto armato armirani strop

    B) m (zlasti pl.) vojak
  • arretrato

    A) agg. zaostal; nerazvit; star:
    aree arretrate zaostala, nerazvita področja
    numero arretrato stara številka (periodične publikacije)

    B) m (zlasti v pl.) zaostanek; zaostali račun, dolg:
    percepire gli arretrati prejeti zaostanek
    ho un arretrato con te pren. midva imava še neporavnane račune
    avere un arretrato con la giustizia pren. biti sprt s pravico, imeti neporavnane račune s sodiščem
  • arringa f pravo

    1. (svečani) govor

    2. pravo pledoaje, obrambni govor, zagovor, končni govor (zagovornika ali javnega tožilca):
    pronunciare un'arringa imeti končni govor
  • asso m

    1. as:
    avere l'asso nella manica pren. imeti odlične možnosti za uspeh, imeti v rokah močen adut
    lasciare, piantare qcn. in asso pren. pustiti koga na cedilu, nepričakovano oditi

    2. pren. as:
    gli assi del volante avtomobilski asi
  • atout tujka franc. m invar. adut (tudi pren.):
    avere degli atout imeti nekaj adutov
  • attaccaticcio

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. lepek, lepljiv:
    sostanza attaccaticcia lepljiva snov

    2. nalezljiv (tudi pren.):
    allegria attaccaticcia nalezljiva veselost

    3. pren. nadležen:
    è un tipo attaccaticcio nadležnež je

    B) m prismojeno (kar se zaradi velike vročine prime dna lonca):
    sapere di attaccaticcio imeti okus po prismojenem
  • attitudine f

    1. sposobnost, nadarjenost, nagnjenje, smisel:
    avere attitudine per la musica imeti smisel za glasbo, biti glasbeno nadarjen

    2. drža:
    stare in attitudine di penitente držati se spokorniško
  • attivo

    A) agg.

    1. aktiven, dejaven, delujoč, delaven:
    un uomo attivo aktiven človek
    prendere, avere parte attiva in un'impresa aktivno delovati, imeti aktivno vlogo pri nekem podjetju

    2. jezik tvoren, aktiven

    3. ekon. aktiven, ki posluje v aktivi:
    azienda attiva podjetje v aktivi
    bilancia attiva aktivna bilanca

    4. voj. aktiven (vojaška oseba):
    servizio attivo aktivna služba

    B) m

    1. jezik aktiv, tvornik

    2. ekon. aktiva:
    segnare all'attivo, al proprio attivo zabeležiti kaj v svojo korist; šteti kaj v plus

    3. polit. aktiv
  • avanzo m

    1. ostanek:
    gli avanzi del pranzo ostanki kosila
    un avanzo di stoffa ostanek blaga
    gli avanzi di una civiltà ostanki neke kulture
    gli avanzi di una città ruševine, ostanki mesta
    gli avanzi mortali posmrtni ostanki
    avanzo di galera pren. malopridnež, obešenjak
    averne, essercene di avanzo imeti česa, biti česa na pretek
    di pane ce n'è d'avanzo kruha imamo, kruha je na pretek

    2. ekon. presežek, suficit

    3. mat. ostanek:
    il 3 nel 10 sta 3 volte con l'avanzo di 1 3 v 10 gre trikrat, ostane 1
  • avversione f

    1. odpor, nenaklonjenost, antipatija:
    avere, nutrire, provare, sentire avversione per qcn., per qcs. imeti, čutiti odpor do koga, do česa

    2. ekst. odvratnost, gnus:
    ho una grande avversione a quel lavoro tisto delo mi je res zoprno
  • balestruccio m (pl. -ci)

    1. zool. mestna lastovica (Martula urbica)

    2.
    avere le gambe, le dita a balestruccio pren. imeti krive noge, prste
  • ballo m

    1. ples, plesanje:
    maestro di ballo plesni mojster
    corpo di ballo baletni ansambel
    essere in ballo pren. imeti nadležne obveznosti
    è in ballo la mia vita pren. gre za moje življenje
    tirare in ballo qcn. koga vplesti v kaj
    tirare in ballo qcs. vzeti v pretres

    2. ples (vrsta):
    ballo liscio tradicionalen ples

    3. ples, plesna zabava, družabni ples:
    il ballo delle matricole brucovanje
    ballo in maschera ples v maskah

    4. med.
    ballo di S. Vito svetega Vida ples, Vidov ples, božjast
  • banco m (pl. -chi)

    1. klop:
    banco di scuola šolska klop
    banco dei deputati poslanska klop
    banco degli imputati klop za obtožence

    2. miza, pult:
    banco di vendita prodajni pult
    roba di sotto banco blago izpod pulta; pren. izbrano blago za posebne kupce
    sotto banco pren. skrivoma

    3. delovna miza:
    banco di prova tehn. preizkusna miza; pren. preizkusni kamen, preizkušnja, izpit
    l'esame sarà il banco di prova della sua preparazione izpit bo preizkušnja njegove pripravljenosti

    4. banka:
    banco di Napoli Neapeljska banka

    5. lokal, prodajalna:
    banco di pegni zastavljalnica
    banco del lotto prodajalna srečk lota

    6. banka (v hazardnih igrah):
    tenere il banco imeti banko; pren. animirati, vzpodbujati, voditi (diskusijo, sestanek ipd.)

    7. geol. sloj, sklad (kamninski, sedimentni):
    banco di carbon fossile sklad premoga

    8.
    banco di sabbia sipina
    banco corallino korališče
    banco di nebbia megleni sloj
    banco di pesci ribja jata
  • barba1 f

    1. brada:
    avere, portare la barba imeti, nositi brado
    radersi, farsi la barba obriti se
    fare la barba a qcn. obriti koga; pren. prekašati koga
    avere la barba di qcn. pren. biti koga sit, naveličan
    uomo di prima barba zelo mlad človek
    barba d'uomo pren. sposoben mož, junak
    barba finta tajni agent

    2. pren. dolgčas:
    che barba d'un uomo! kakšen dolgočasnež!; che barba! kakšen dolgčas!
    farla in barba a qcn. prekaniti, prelisičiti, izigrati koga
    in barba a qcn. komu navkljub
    servire qcn. di barba e capelli pren. koga trdo prijeti
    non c'è barba d'uomo che osi... ni ga, ki bi si upal...

    3. veter. braducelj, kozji podbradek

    4. (zlasti v pl.) bot. koreninice, korenina:
    mettere le barbe pognati korenine

    5. bot.
    barba di becco travniška kozja brada (Tragopogon pratensis)
    barba di capra koralni ježek (Hyduum coralloides)
  • barca2 f

    1. kopica (žita, sena ipd.)

    2. pren. kup:
    avere una barca di soldi imeti kup denarja
  • base

    A) f

    1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
    la base di un bicchiere podstavek kozarca

    2. pren. osnova, podlaga, temelj:
    gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
    avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
    in base a na osnovi
    alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih

    3. voj. baza, oporišče:
    basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
    base navale, aerea pomorska, letalska baza
    base spaziale vesoljska baza
    rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče

    4. mat. osnova; osnovnica:
    base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
    base di un triangolo osnovnica trikotnika
    base di una piramide osnovna ploskev piramide

    5. ekon. osnova:
    base imponibile davčna osnova

    6. polit. baza:
    consultare la base preveriti voljo baze

    7. kem. baza:
    base organica, inorganica organska, anorganska baza

    B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
    salario base osnovna plača
    campo base izhodiščni tabor
    problema base temeljni problem
  • bastare

    A) v. intr. (pres. basto) zadoščati, zadostovati:
    bastare, non bastare l'animo imeti, ne imeti poguma

    B) v. intr. impers. zadoščati, zadostovati:
    basta che da le
    e non basta! pa to še ni vse!
  • becco1 m (pl. -chi)

    1. kljun:
    ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
    non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare

    2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
    aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
    tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
    avere il becco lungo gobezdati
    mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
    restare a becco asciutto ostati praznih rok
    bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo

    3. dulec, kljun, nos (pri posodi)

    4. glasba ustnik

    5.
    il becco del gas plinski gorilnik

    6.
    becco d'oca lasnica
  • bēne

    A) avv.

    1. dobro, prav, lepo:
    fare qcs. bene kaj dobro narediti
    comportarsi bene lepo se obnašati
    gli affari vanno bene posli gredo dobro
    quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
    stare, sentirsi bene dobro se počutiti
    gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
    vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
    va bene! prav!, velja!, drži!
    passarsela bene lepo živeti
    bene o male kakorkoli že:
    bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
    di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
    star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
    ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
    lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

    2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
    si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
    pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
    ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
    sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

    B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
    quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
    gente bene boljša družba, visoka družba

    C) inter.

    1. bravo:
    bene!, bis! bravo!, bis!

    2. no, prav:
    bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

    Č) m relig.

    1. dobro:
    tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

    2.
    il sommo Bene relig. Bog

    3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
    per il bene della patria za blagor domovine
    l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
    a fin di bene z najboljšim namenom

    4. ljubezen, naklonjenost:
    voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
    volere un bene dell'anima imeti silno rad
    l'amato bene ljubljena oseba

    5. mir:
    non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

    6. pravo, ekon. dobrina:
    bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
    beni di consumo potrošne dobrine
    beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

    7. pl. imetje, premoženje:
    ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
    ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
    alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot