Franja

Zadetki iskanja

  • gravità f

    1. resnost, težavnost:
    la gravità della situazione resnost položaja

    2. ostrost, ostrina:
    la gravità di una pena ostrost kazni

    3. obseg, razsežnost, velikost:
    la gravità delle perdite subite obseg izgub

    4. resnobnost, strogost, dostojanstvo, dostojanstvenost:
    parlare con gravità dostojanstveno govoriti

    5.
    forza di gravità fiz. sila težnosti
  • grēco

    A) agg. (m pl. -ci)

    1. geogr. grški

    2.
    profilo greco grški profil
    vivere alla greca živeti razkošno in mehkužno

    B) m

    1. m (f -ca) Grk, Grkinja:
    i Greci antichi stari Grki

    2. meteor. severovzhodni veter

    3. grk (južnoitalijanska trta, vino)

    4. jezik grščina:
    greco antico stara grščina
    greco moderno moderna grščina
    parlare greco, in greco pren. govoriti nerazumljivo, nejasno
  • imbecillità f

    1. psihol. imbecilnost

    2. neumnost; topoglavost; bedarija:
    dire una grossa imbecillità debele se znebiti, govoriti bedarije
  • impiccato m (f -ta) obešenec, obešenka:
    voce da impiccato komaj slišen glas
    parlare di corda in casa dell'impiccato pren. govoriti nerodno, neuvidevno, žaljivo
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • infilare

    A) v. tr. (pres. infilo)

    1. vdeti, nizati; natakniti, natikati; vtakniti, vtikati:
    infilare gli aghi al buio pren. govoriti tjavendan, česnati
    infilare la chiave nella toppa vtakniti ključ v ključavnico
    infilare il braccio sotto quello di un altro voditi koga pod pazduho
    infilare una strada kreniti po cesti

    2. natakniti, natikati; obleči, oblačiti; obuvati:
    infilare il cappotto obleči plašč
    infilare le scarpe obuti čevlje

    3. natakniti, natikati:
    infilare cubetti di carne sullo spiedo natikati koščke mesa na raženj

    4. pren. zadeti, uganiti:
    non ne infila una! ne ugane prav nobene!

    B) ➞ infilarsi v. rifl. (pres. mi infilo) vriniti, vrivati se; smukniti:
    infilarsi tra il pubblico vriniti se med občinstvo
    infilarsi sotto le lenzuola smukniti pod odejo
  • invertire v. tr. (pres. invērto)

    1. obrniti, preobračati, preusmeriti; invertirati:
    invertire la marcia avto peljati vzvratno
    invertire la rotta navt. obrniti smer (plovbe); pren. govoriti, delovati popolnoma drugače
    invertire la corrente elettrica invertirati električni tok
    invertire uno zuchero kem. invertirati sladkor

    2. preobrniti, preobračati; zamenjati
  • ira f jeza:
    infiammarsi, ardere d'ira razjeziti se
    accecato dall'ira ki ga je zaslepila jeza
    avere in ira zasovražiti, mrziti
    dire un'ira di Dio di qcn. o kom karseda slabo govoriti
    fare un'ira di Dio povzročiti veliko zmedo, velik kraval
  • latino

    A) agg.

    1. latinski:
    lingua latina latinščina
    popoli latini ekst. latinska ljudstva
    quartiere latino latinska četrt (v Parizu)
    America Latina Latinska Amerika
    vela latina navt. trioglato latinsko jadro

    2. relig. (rimsko)katoliški:
    chiesa latina katoliška cerkev

    B) m

    1. (f -na) Latinec, Latinka

    2. pren. jezik, govor: ekst. nerazumljiv jezik:
    parlare latino govoriti nerazumljivo
    intendere il latino razumeti (skriti smisel, namig)

    C) m jezik latinski jezik, latinščina:
    latino volgare vulgarna latinščina
  • libro m

    1. knjiga:
    libro di devozione relig. molitvenik
    libro di testo šol. učbenik
    libro bianco polit. bela knjiga
    libro dei sogni sanjske bukve
    parlare come un libro stampato šalj. govoriti kot strgan dohtar

    2. knjiga (enota literarnega besedila)

    3.
    libri pl. pren. študij:
    lasciare i libri opustiti študij

    4.
    libro paga plačilna knjiga
    libri contabili knjigovodske knjige
    libro d'oro zlata knjiga

    5. bot. lub
  • limpidamente avv. bistro, jasno:
    parlare limpidamente govoriti jasno
  • lingua f

    1. anat. jezik:
    mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
    avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
    non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
    avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
    tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!

    2. kulin. jezik (goveji, telečji):
    lingua affumicata prekajeni jezik

    3.
    lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)

    4. jezik, govor:
    lingua materna materin jezik
    lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)

    5.
    lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
    lingua giuridica pravni jezik

    6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
    parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)

    7. pren. narod, nacija
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce
  • meno

    A) avv.

    1. manj:
    più o meno več ali manj, približno
    di meno manj
    parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
    né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
    quanto meno vsaj
    senza meno nedvomno, brez nadaljnjega

    2. ne:
    dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne

    3.
    meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
    ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
    meno che niente sploh nič
    meno che mai še manj, sploh ne

    4.
    meno male (che) k sreči

    5.
    venir meno zmanjkati:
    è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
    mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
    venir meno alla parola data ne držati besede
    venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja

    6.
    essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
    è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši

    7.
    fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
    fare a meno di fumare odreči se kajenju
    non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati

    8. (pri odštevanju) manj, minus:
    nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
    sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
    il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)

    B) cong.
    a meno che, a meno di razen če:
    non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo

    C) prep. razen:
    il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka

    Č) agg. invar.

    1. manjši:
    ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko

    2. manj (številčno ali količinsko):
    meno chiacchiere! manj besedi!

    3. manj (v eliptičnih izrazih):
    in men che non si dica v trenutku, zelo hitro

    D) m invar.

    1. najmanj:
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
    dal più al meno približno

    2. manjšina:
    gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj
  • metafora f pesn. prispodoba, metafora:
    fuor di metafora jasno
    parlare sotto metafora govoriti zavito, z namigovanji
  • mētro1 m

    1. lit. metrum

    2. ekst. knjižno stih, pesem

    3. govor:
    con lui devi usare un altro metro z njim moraš govoriti drugače
  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • muro m (pl. -ri; f pl. -ra)

    1. zid:
    muro a secco suhi zid
    muro di cotto opečni zid
    muro maestro glavni zid
    muro divisorio pregradni zid
    muro di sostegno oporni zid
    muro di Berlino hist., polit. berlinski zid
    muro del pianto hist., arhit. zid joka
    armadio a muro zidna omara
    parlare al muro pren. govoriti stenam
    avere le spalle al muro pren. imeti dobro kritje
    mettere qcn. con le spalle al muro pren. koga pritisniti ob zid
    mettere qcn. al muro pren. postaviti koga pred zid
    anche i muri hanno orecchie pren. tudi zidovi imajo ušesa, nevarno je, da te kdo sliši

    2. ekst. bran, zavetje

    3. ekst. pren. ovira:
    un muro d'odio zid sovraštva
    muro del suono zvočni zid

    4. šport zid

    5. (pl. -ra) zidovi; obzidje:
    mura turrite obzidje s stolpi
    chiudersi fra quattro mura zapreti se med štiri stene
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • nuōra f snaha:
    essere come suocera e nuora gledati se kot pes in mačka
    suora e nuora pren. šalj. podstavek za kis in olje
    PREGOVORI: dire a nuora perché suocera intenda preg. govoriti enemu, da bi drugi razumeli
  • ostrogōto

    A) m (f -ta) hist. Ostrogot, Vzhodni Got

    B) m jezik vzhodna gotščina:
    parlare ostrogoto pren. govoriti povsem nerazumljivo

    C) agg.

    1. hist. ostrogotski, vzhodnogotski

    2. pren. barbarski, divjaški, neomikan