Franja

Zadetki iskanja

  • arte f

    1. umetnost:
    opera d'arte umetniško delo
    belle arti likovna umetnost
    arti figurative likovna umetnost
    arte sacra cerkvena umetnost
    l'arte per l'arte larpurlartizem
    arte applicata uporabna umetnost
    critico d'arte umetnostni kritik
    intenditore d'arte poznavalec umetnosti
    storia dell'arte umetnostna zgodovina
    mostra d'arte barocca razstava baročne umetnosti
    arte drammatica dramska umetnost
    settima arte sedma umetnost, film
    nome d'arte umetniško ime, psevdonim:
    Antonio de Curtis in arte Totò Antonio de Curtis z umetniškim imenom Totò

    2. obrt, rokodelstvo:
    l'arte del fabbro kovaška obrt
    esercitare un'arte opravljati obrt
    l'arte di Michelaccio šalj. lenoba
    essere senz'arte né parte nič ne znati delati

    3. hist. ceh

    4. umetnija, veščina:
    l'arte della guerra vojaška veščina
    eseguire un lavoro a regola d'arte odlično opraviti neko delo

    5. spretnost; zvijačnost:
    ha l'arte di farsi apprezzare pren. zna napraviti tako, da ga ljudje cenijo
    ad arte namenoma:
    diffondere ad arte voci allarmistiche namerno širiti vznemirljive novice
    arti magiche umetnost čaranja, čaranje
    PREGOVORI: impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna
  • articolare2

    A) v. tr. (pres. articolo)

    1. pregibati (ude):
    articolare un dito pregibati prst

    2. jezik izgovoriti, izgovarjati, artikulirati

    3. pren. razčleniti, razčlenjevati:
    articolare un trattato in due sezioni razčleniti razpravo v dva dela

    B) ➞ articolarsi v. rifl. (pres. mi articolo)

    1. stikati se (kosti)

    2. deliti se:
    l'opera si articola in sedici volumi delo je razdeljeno na šestnajst zvezkov

    3. glasba povezati, členiti tone (pri izvajanju)
  • assegnare v. tr. (pres. assegno)

    1. dodeliti:
    assegnare gli alloggi delle case popolari ai lavoratori dodeliti delavcem stanovanja v blokih

    2. dati, zaupati, določiti; postaviti (na mesto):
    gli assegnarono un lavoro di grande responsabilità zaupali so mu zelo odgovorno delo
    fu assegnato al reparto vendite postavili so ga v prodajni oddelek
  • assenziēnte agg. pritrdilen, privolilen:
    assenziente l'autore, l'opera fu tradotta delo je bilo prevedeno z avtorjevim privoljenjem
  • autōnomo

    A) agg.

    1. avtonomen, samoupraven

    2. neodvisen, samostojen:
    lavoro autonomo samostojno delo
    azienda autonoma samostojno podjetje

    B) m (f -ma)

    1. polit. pripadnik (-ica) Avtonomije

    2. član samostojne sindikalne organizacije (ki ni povezana s C.G.I.L., C.I.S.L., U.I.L.)
  • avanti

    A) avv.

    1. naprej:
    andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
    vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
    il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
    così non si può andare avanti tako ne moremo več
    vai avanti a leggere beri naprej
    essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
    farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
    mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
    mandare avanti un'azienda voditi podjetje
    mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
    mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje

    2. redko prej:
    avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej

    3.
    di qui in avanti, d'ora in avanti odslej

    B) cong.

    1.
    avanti di, avanti che prej ko, preden:
    mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval

    2.
    avanti che raje, kot da:
    vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz

    C) prep.

    1.
    avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
    non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi

    2. pred (časovno):
    avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
    avanti l'alba pred zoro

    Č) inter. naprej!:
    Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
    avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!

    D) agg. prejšnji:
    l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
    l'anno avanti leto poprej

    E) m šport napadalec
  • avversione f

    1. odpor, nenaklonjenost, antipatija:
    avere, nutrire, provare, sentire avversione per qcn., per qcs. imeti, čutiti odpor do koga, do česa

    2. ekst. odvratnost, gnus:
    ho una grande avversione a quel lavoro tisto delo mi je res zoprno
  • bellezza f

    1. lepota:
    le bellezze naturali naravne lepote
    bellezza greca klasična grška lepota
    concorso di bellezza lepotno tekmovanje
    reginetta di bellezza lepotna kraljica, miss
    che bellezza! krasno!
    chiudere, finire in bellezza sijajno zmagati (v športu), sijajno kaj zaključiti

    2. lepotica, lepotička:
    ciao, bellezza! zdravo, lepotica!
    il lavoro procede che è una bellezza delo teče, da je veselje, kot namazano

    3. pren. veliko, dolgo:
    la bellezza di tre ore cele tri ure, debele tri ure
  • bēllo

    A) agg.

    1. lep:
    donna bella lepa ženska
    è troppo bello per essere vero prelepo je, da bi bilo res
    belle lettere leposlovje, književnost; humanistika
    belle arti likovna umetnost
    belle parole hlinjenje, narejeno vedenje
    il bel sesso nežnejši spol
    bell'ingegno iron., slabš. bister, iskriv um
    bello spirito iron. duhovitež
    begli anni mladost
    bella stagione pomlad
    bella vita slabš. brezdelno, lahkomiselno življenje; obešenjaštvo
    farsi bello polepšati se
    farsi bello di qcs. pren. neupravičeno se hvalisati, ponašati s čim

    2. lep, velik, precejšen:
    un bel patrimonio lepo premoženje; (poudarjeno, pred samostalnikom)
    un bel nulla prav nič
    bell'e že
    è bell'e fatto je že dokončano
    è bell'e morto čisto mrtev je, zares je mrtev
    nel bel mezzo ravno sredi
    bell'e buono pravi, pravcati
    un ignorante bell'e buono popoln nevednež, kronan osel
    lui ha un bel dire njemu je lahko govoriti
    a bello studio, a bella posta zanalašč; (poudarjeno šaljivo, pred samostalnikom)
    un bel matto pravi norec
    questa è bella iron. ta je pa dobra!
    l'hai fatta bella iron. lepo si zakuhal
    oh bella! lepa reč!, o, vraga! (za izražanje presenečenja, neodobravanja, razočaranja)
    ne ha dette delle belle, di belle iron. kakšne debele je tvezel
    bella roba! iron. lepo!
    un bel giorno lepega dne

    3. dober:
    una bella azione lepo, dobro dejanje
    giovane di belle speranze nadobuden mladenič
    un bel lavoro dobro opravljeno delo (tudi iron.)

    B) avv.

    1.
    bel bello (pian piano) lepo počasi, polagoma

    2.
    alla bell'e meglio površno

    C) m (samo sing.)

    1. lepo, lepota:
    l'amore del bello ljubezen do lepega
    che bello! krasno!

    2. lepo vreme:
    il tempo si mette al bello vreme se dela, vreme se obrača na lepo
    fa bello lepo vreme je, lepo je

    3.
    il bello è che čudno (pri tem) je, da
    sul più bello v najprimernejšem (najbolj neprimernem) trenutku
    ci volle del bello e del buono veliko truda je bilo potrebnega
    adesso viene, comincia il bello šalj. tu pa nastopijo težave

    Č) m (f -la)

    1. lepotec, lepotica:
    fare il bello koketirati
    bello mio!, bello di mamma! nareč. ljubček moj!

    2. ljubček, ljubica
  • benedettino

    A) agg. relig. benediktinski

    B) m (f -na)

    1. relig. benediktinec, benediktinka

    2. pren. erudit, natančen in potrpežljiv človek:
    lavoro da benedettino garaško delo, delo, ki zahteva veliko potrpežljivosti

    3. benediktinec (liker)
  • carretta f

    1. dvokolnica:
    tirare la carretta pren. garati, opravljati nehvaležno delo

    2. pren. kripa
  • carta f

    1. papir:
    carta da lettere pisemski papir
    carta bollata kolkovani papir
    carta pergamena oljnati papir
    carta asciugante, assorbente pivnik
    carta carbone karbon papir
    carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

    2. list (pisan, tiskan):
    le sacre Carte sveto pismo
    carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
    carte valori vrednostni papirji
    carta geografica zemljevid; jedilnik:
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    carta da parati tapetni papir, tapeta

    3. listina:
    la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

    4. listina, dokument:
    carta d'identità osebna izkaznica
    carta annonaria živilska karta, živilski boni
    fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
    avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
    far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
    dar carta bianca pren. dati komu proste roke

    5.
    carte da gioco igre igralne karte
    carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
    fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
    avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto
  • cercare

    A) v. tr. (pres. cerco) iskati:
    cercare lavoro iskati delo
    cercare qcs., qcn. con il lanternino pren. koga, kaj iskati z lučjo
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
    cercare rogne pren. iskati prepir, v težave siliti

    B) v. intr. poskušati, prizadevati si
  • certosino

    A) agg.

    1. relig. kartuzijanski:
    monaco certosino kartuzijanski menih

    2. pren. meniški, samotarski:
    pazienza certosina veliko potrpljenje

    B) m

    1. relig. kartuzijanec, kartuzijanski menih:
    lavoro da certosino potrpežljivo delo

    2. gost. chartreuse

    3. kulin. (vrsta bolonjske slaščice)

    4. kulin. (vrsta mehkega lombardskega sira)
  • chiave

    A) f

    1. ključ:
    chiudere a chiave zakleniti
    mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
    tenere sotto chiave dobro čuvati
    tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

    2. pren. ključ:
    la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
    il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

    3. glasba ključ:
    chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
    stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

    4. tehn. ključ:
    chiave a tubo cevni ključ
    chiave inglese francoz

    5.
    chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

    B) agg. invar. ključen; glaven:
    teste chiave glavna priča
    punto chiave ključna točka
  • comandato agg.

    1. relig.
    festa comandata zapovedani praznik

    2. admin. dodeljen:
    professore comandato presso il ministero profesor, dodeljen na delo pri ministrstvu
  • congeniale agg. kongenialen, soroden po duhu:
    è un lavoro che non mi è congeniale to je delo, ki mi ne leži
  • constare v. intr. (pres. cōnsto)

    1. sestati se:
    l'opera consta di due volumi delo je v dveh knjigah

    2. biti znano:
    mi consta che... znano mi je, da...
  • correre*

    A) v. intr. (pres. corro)

    1. teči, tekati:
    correre a gambe levate, a spron battuto, a rotta di collo teči, dirjati kot noge nesejo
    correre come il fulmine teči kot blisk
    correre a piedi teči peš
    correre a cavallo dirjati na konju
    correre in bicicletta hiteti na kolesu
    correre dietro a qcn. teči za kom
    correre avanti e indietro hiteti (z delom)
    correre dietro alle donne pren. letati za ženskami
    correre ai ripari pren. naglo ukrepati, iskati hitre rešitve

    2. iti; pohiteti; teči, tekati; planiti:
    il sangue gli corse alla testa kri mu je planila v glavo
    il pensiero gli corre alla casa lontana v mislih se spomni daljnega doma
    il sangue corre kri teče (iz rane)
    il denaro corre denar se na veliko zapravlja

    3. pren. hiteti:
    corro per finire un lavoro hitim, da dokončam delo
    non corriamo alle conclusioni ne prenaglimo se s sklepanji

    4. ekst. miniti, minevati; biti; teči:
    correva l'anno 1848 teklo je leto 1848
    coi tempi che corrono, bisogna sapersi accontentare v teh časih se mora človek znati zadovoljiti
    la paga corre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu

    5. pren. iti; biti; biti razlika; biti tekoč:
    fra le nostre case corre una cinquantina di metri med našima hišama je kakih petdeset metrov
    fra le parole e i fatti ci corre med besedami in dejanji je velika razlika
    un discorso che corre tekoč govor

    6. pren. razširiti se; iti:
    correre la fama, la notizia glas, vest gre
    fra loro corsero parole grosse hudo sta se sporekla
    lasciar correre ne ozirati se (na); pustiti pri miru:
    in casi così è meglio lasciar correre v takih primerih je bolje pustiti stvar pri miru
    la banconota non corre più bankovec ni več veljaven

    B) v. tr.

    1.
    correre un pericolo pren. biti v nevarnosti, podati se v nevarnost
    correre un rischio pren. tvegati
    correre un'avventura pren. podati se v pustolovščino
    correre il mare pluti

    2. šport teči:
    correre i centodieci metri a ostacoli teči sto deset metrov z ovirami
  • corso m

    1. tek; tok:
    il corso di un fiume rečni tok
    il corso del sangue krvni obtok, krvotok
    corso d'acqua reka

    2. navt. plovba:
    capitano di lungo corso kapitan dolge plovbe

    3. sprevod; obhod:
    corso mascherato sprevod mask

    4. korzo

    5. pot; tek; potek:
    nel corso dei secoli v stoletjih
    nel corso di v; med
    lavori in corso Pozor! delo (na strehi, cesti)
    in corso di stampa v tisku
    dare corso a qcs. začeti
    la malattia fa il suo corso bolezen poteka po predvidevanjih

    6. šol. tečaj; predavanja, ciklus predavanj:
    fuori corso absolvent, absolventka

    7. učbenik

    8. ekon. tečaj; kurz:
    fuori corso zunaj prometa, neveljaven
    corso forzoso prisilni tečaj