capo
A) m
1. glava:
avere mal di capo imeti glavobol
battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
alzare il capo pren. upreti se
grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
fra capo e collo pren. iznenada
prendere una lavata di capo pren. biti grajan
non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
dar di capo in pren. naleteti na
2. pren. glava, um, pamet:
rompersi il capo razbijati si glavo
mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
capo scarico lahkomiselnež
fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
avere il capo nei piedi biti raztresen
3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
il capo di un reparto vodja oddelka
qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
capo dello Stato šef države
capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
essere a capo poveljevati, voditi
comandante in capo vrhovni poveljnik
4. glava, vodja:
il capo dei rivoltosi vodja upornikov
5. ekst. pren. glava:
capo di bestiame glava živine
6. glava (najvišji del):
il capo di una colonna vrh stebra
a capo del letto ob posteljnem zglavju
il capo di una corda konec vrvi
andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
in capo al mondo pren. na koncu sveta
7. začetek; zaključek:
cominciare da capo začeti znova
andare a capo pisati v novi vrsti
in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati
8. glava, glavica (predmeta, rastline):
il capo di un chiodo glava žeblja
il capo dell'aglio glavica česna
9. kos:
capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko
10. geogr. rt:
capo di Buona Speranza rt Dobre nade
PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je
B) agg. invar. glavni:
redattore capo glavni urednik
ingegnere capo glavni inženir
Zadetki iskanja
- cappio m (pl. -pi)
1. petlja
2. zanka:
avere il cappio al collo pren. imeti zanko okoli vratu - capretto m
1. kozliček
2. kulin. kozliček:
capretto al forno pečeni kozliček
3. kozličja koža; usnje iz kozličje kože:
guanti di capretto rokavice iz kozličje kože - cardiopalmo, cardiopalma m (pl. -mi) občutek povečanega srčnega utripa; ekst. napetost, živčnost:
una partita giocata al cardiopalmo publ. skrajno napeta tekma - carne f
1. meso:
avere molta, poca carne addosso biti debel, suh
essere in carne, bene in carne biti lepo rejen
siamo tutti di carne (ed ossa) pren. vsi smo ljudje
in carne ed ossa pren. osebno, sam, pravcat; živ, iz mesa in krvi
la propria carne rod; krvni sorodnik
2. ekst. človek
carne da cannone pren. topovska hrana
trafficante di carne umana trgovec s sužnji
3. meso (hrana):
carne bovina govedina
carne di maiale svinjina
carne in scatola mesna konzerva
carne affumicata prekajeno meso
mettere troppa carne al fuoco pren. lotiti se preveč stvari hkrati
non essere né carne né pesce pren. ne biti ne tič ne miš - carōta f
1. bot. korenje (Daucus carota); korenje:
carote al burro kulin. korenje na maslu
pel di carota pren. rdečelasec, rdečalaska
2. pren. pog. laž, izmišljotina:
piantar, vender carote debele stresati, lagati se
3. miner. vzorec kamnine - cartina f
1. pomanjš. od ➞ carta papirček
2. cigaretni papirček
3.
cartina al tornasole lakmusov papir; pren. kazalec:
il suo umore fa da cartina al tornasole dell'andamento degli affari njegovo razpoloženje kaže, kako mu gredo posli
4. zemljepisna karta (ilustracija k besedilu)
5. farm. zavojček - cartōccio m (pl. -ci)
1. vrečka, škrnicelj:
pesce, pollo al cartoccio kulin. riba, piščanec v foliji
2. koruzno listje
3. cilinder (na petrolejki) - caso m
1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera
2. jezik sklon - cattivo agg.
1. slab, hudoben:
un cattivo soggetto slab človek, sumljiv človek; neprijazen, oduren:
cattive maniere neprijazno obnašanje; slab, neprimeren:
buon uomo e cattivo marito dober človek, a slab mož; neubogljiv, neposlušen:
una cattiva scolaresca neposlušen razred, neposlušni učenci; osoren, neprijazen:
avere un cattivo carattere biti po značaju osoren; pog. nemiren, neubogljiv, siten:
oggi il bambino è cattivo danes je otrok poreden
2. nepošten, vreden graje:
avere cattive intenzioni imeti nepoštene namene
3. nevaren, nezdrav, slab:
aria cattiva slab zrak
tempo cattivo slabo vreme
mettersi al cattivo slabšati se (vreme), postajati razburkano (morje);
essere su una cattiva strada pren. biti na slabi poti
frequentare cattive compagnie zahajati v slabo družbo
4. slab, nekvaliteten:
merce cattiva slabo blago
5. neprijeten:
odore, sapore, alito cattivo neprijeten vonj, okus, zadah
sapere di cattivo biti pokvarjen (hrana)
6. slab, neugoden:
un cattivo affare slab posel
farsi cattivo sangue pren. hudovati se, delati si hudo kri
aver cattivo sangue con uno pren. koga sovražiti
essere di cattivo umore biti slabe volje, slabo razpoložen
7. slab, oslabel:
cattiva memoria slab spomin
8. zel, nesrečen:
cattiva sorte zla usoda, nesreča
essere nato sotto una cattiva stella pren. roditi se pod nesrečno zvezdo
9. slab, boleč:
cattiva notizia slaba vest
10. slab, hud:
cattiva digestione slaba prebava
tosse cattiva hud kašelj - cēdere
A) v. intr. (pres. cēdo)
1. odstopiti, odstopati; umakniti, umikati se; popustiti, popuščati (tudi pren.):
cedere al destino avverso vdati se v zlo usodo
non cederla a qcn. pren. ne pokazati se slabšega od koga
2. podati se, pogrezniti, pogrezati se:
il terreno ha ceduto zemljišče se je pogreznilo
B) v. tr.
1. odstopiti, odstopati:
cedere il posto odstopiti mesto
cedere il passo dati prednost
cedere la destra pustiti prosto desno stran
2.
cedere le armi pren. vdati se
3.
cedere la proprietà odstopiti, prepustiti last - centēsimo
A) agg. stoti
B) m
1. stotinka
2. stotin, centezim, centim
3. ekst. majhen denar, groš:
pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša
4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša - cēnto
A) agg. invar.
1. sto:
un biglietto da cento dollari stodolarski bankovec
una volta su cento poredkoma
al cento per cento popolnoma, stoodstotno
novantanove volte su cento skoraj vedno
2. ekst. sto, mnogo, veliko, nešteto:
avere cento idee per la testa imeti nešteto idej v glavi
trovare cento scuse per non fare qcs. najti sto izgovorov, da česa ne narediš
cento di questi giorni! še veliko let! še na mnoga leta!
è lontano un cento chilometri oddaljen je kakih sto kilometrov
il numero cento stranišče, WC
3. (za samostalnikom) stoti:
pagina cento stota stran
il paragrafo cento stoti odstavek
4.
per cento odstotek:
un aumento del dieci per cento desetodstotno povečanje
essere sicuro al cento per cento biti stoodstotno, popolnoma gotov
PREGOVORI: una ne paga cento preg. kdor zlo dela, naj se dobrega ne nadeja
B) m invar.
1. sto:
il Consiglio dei Cento Svet stotih
2. šport sto metrov (v atletiki in plavanju):
vincere i cento zmagati na sto metrov - cēntro m
1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro
2. polit.
partiti di centro sredinske stranke
3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)
4. fiz.
centro di gravità težišče
5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti
6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks
7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center - cerchio m (pl. -chi)
1. mat. krog:
quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem
2. obroč:
cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
3. krog (oseb, predmetov):
mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog - cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)
1. (pl. -la) anat. možgani:
bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo
2. ekst. pamet, razum:
avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi
3. pren. mozeg, možgani:
il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
fuga dei cervelli beg možganov
4.
cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah - chiēdere*
A) v. tr. (pres. chiēdo)
1. vprašati; prositi, naprošati; zahtevati:
chiedere scusa opravičiti, opravičevati se
chiedere la mano di una donna, chiedere una donna in sposa zasnubiti žensko
chiedere un prezzo equo zahtevati primerno ceno
2. prosjačiti
3. vpraševati:
chiedere informazioni vprašati za informacije
mi chiede sempre tue notizie vedno me sprašuje po tebi
B) v. intr.
1. vprašati:
mi ha chiesto di te vprašal me je po tebi
2. pog. klicati:
al telefono chiedono di te kličejo te po telefonu - chilociclo m radio kilocikel:
chilociclo al secondo kilocikel na sekundo - chiōdo m
1. žebelj:
essere un chiodo, essere magro come un chiodo pren. biti suh kot trska
attaccare i guantoni al chiodo pren. šport umakniti se iz aktivnega športa
roba da chiodi pren. neprimerne besede, neprimerna dejanja, nemogoče ideje, zamisli
dire roba da chiodi pren. opravljati, žaljivo govoriti
2. alpin. klin
3.
chiodo di garofano nageljnova žbica
4. med. zbodljaj, ostra bolečina
5. pren. fiksna ideja, obsedenost:
togliersi un chiodo dalla testa znebiti se fiksne ideje
6. pren. pog. dolg, kreda:
comprare a chiodo kupovati na kredo, na upanje
piantare un chiodo zadolžiti se
levare un chiodo izplačati dolg
PREGOVORI: chiodo scaccia chiodo preg. klin se s klinom zbija - ciēlo m
1. nebo:
cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
a cielo aperto pod milim nebom
scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
apriti cielo! inter. šment!
2. podnebje
3. nebo, strop:
il cielo della camera strop sobe
il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo
4. relig. nebo, nebesa:
i voleri del cielo božja volja
salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
per amor del cielo! inter. za božjo voljo!
5.
essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba