Franja

Zadetki iskanja

  • annodare

    A) v. tr. (pres. annōdo) zavozlati; zvezati:
    annodare i lacci delle scarpe zavezati vezalke na čevljih
    annodare relazioni pren. navezati odnose

    B) ➞ annodarsi v. rifl. (pres. mi annōdo) zavozlati si, zvezati si:
    annodarsi la cravatta zavezati si kravato
    il gomitolo si è tutto annodato klobčič se je čisto zapletel, zavozlal; pren. zmesti se, zaplesti se:
    dopo alcuni bicchieri la lingua gli si annodava po nekaj kozarcih se mu je jezik zapletal
  • antitesi f

    1. lit. antiteza, nasprotna stava

    2. filoz. antiteza

    3. nasprotje, kontrast:
    il suo carattere è in completa antitesi col mio njegov značaj je pravo nasprotje mojega
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • anziano

    A) agg.

    1. star, prileten:
    è troppo anziano per queste cose prestar je za kaj takega

    2. najstarejši (v neki službi, funkciji)

    B) m (f -na) žarg.

    1. starostnik, starostnica

    2. žarg. stara bajta
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • appalto m

    1. zakup

    2. toskansko prodajalnica, trafika:
    appalto di sale e tabacchi trafika
  • apparato m

    1. stroji, naprave, tehnika; aparat, sistem:
    apparato bellico vojaška tehnika
    apparato refrigeratore hladilni sistem
    apparato industriale industrijske naprave
    apparato scenico scenerija

    2. anat. aparat:
    apparato respiratorio, digerente dihalni, prebavni aparat

    3. aparat, dokumentacija:
    apparato critico kritični aparat

    4. pren. velika priprava, sijajna oprema, obilje:
    la festa è stata allestita con un grande apparato di fiori e di luci priredili so slavje z obilo cvetja in luči
    apparato di forze koncentracija vojakov, policistov

    5. aparat:
    l'apparato burocratico birokratski aparat
  • appassire v. intr. (pres. appassisco)

    1. veneti

    2. pren. medleti, usahniti, usihati, bledeti:
    la sua bellezza è appassita njena lepota je zbledela
  • appiccicare

    A) v. tr. (pres. appiccico)

    1. prilepiti, nalepiti:
    appiccicare un francobollo nalepiti znamko

    2. pren. primazati, vzdeti:
    appiccicare uno schiaffo primazati klofuto
    appiccicare un soprannome dati, prilepiti vzdevek

    B) v. intr. lepiti se, biti lepek:
    il miele appiccica med je lepek

    C) ➞ appiccicarsi v. rifl. (pres. mi appiccico) lepiti se, obesiti se (tudi pren.):
    è un noioso che si appiccica a tutti sitnež je, ki se obesi na vsakogar
  • applicare

    A) v. tr. (pres. applico)

    1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
    applicare un francobollo nalepiti znamko
    applicare un cerotto prilepiti obliž
    applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko

    2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
    applicare un epiteto prilepiti vzdevek
    applicare una pena naložiti kazen

    3. določiti, odrediti, dodeliti:
    è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu

    4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
    applicare una legge izvajati zakon

    B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
    applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
    quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči
  • apportare v. tr. (pres. appōrto)

    1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
    il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje

    2. povzročiti, porajati:
    apportare benessere prinašati blaginjo
    apportare danni povzročati škodo

    3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
    apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo

    4. navesti, citirati:
    apportare un motto navesti duhovit izrek
  • approvabile agg. sprejemljiv, dopusten:
    non è un comportamento approvabile tako obnašanje ni dopustno
  • approvare v. tr. (pres. apprōvo)

    1. odobravati, hvaliti:
    approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
    approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov

    2. priznati za sposobnega:
    l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite

    3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
    approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
    entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona
  • appuntamento m

    1. sestanek, zmenek:
    darsi un appuntamento dogovoriti se za sestanek
    avere un appuntamento imeti sestanek
    appuntamento d'affari poslovni sestanek
    appuntamento amoroso ljubezenski sestanek
    mancare all'appuntamento pren. izneveriti pričakovanja:
    la squadra è mancata all'appuntamento col suo pubblico moštvo je izneverilo pričakovanja domače publike, je razočaralo svoje navijače
    appuntamento spaziale, in orbita astr. spajanje vesoljskih plovil

    2. redko, knjižno dogovor, domenek
  • arare v. tr. (pres. aro)

    1. orati:
    arare un campo orati njivo
    arare in su e in giù pren. zastonj si prizadevati
    arare diritto pren. ravnati, obnašati se pravilno

    2. pren. knjižno pluti:
    arare il mare pluti po morju; pren. početi kaj jalovega
  • arco m (pl. -chi)

    1. lok:
    tendere l'arco napeti lok: pren. meriti v kaj
    stare con l'arco teso pren. biti zelo pozoren, previden, oprezovati
    PREGOVORI: l'arco sempre teso si spezza preg. lok, ki je vedno napet, poči

    2. mat. lok

    3. arhit. lok, obok:
    arco a tutto sesto polkrožni lok
    arco a sesto acuto šilasti lok
    arco rampante oporni lok

    4.
    arco del cielo, arco celeste nebesni svod, obok
    arco delle sopracciglia lok obrvi
    arco trionfale slavolok

    5. elektr.
    arco voltaico, elettrico električni oblok
    saldatura ad arco obločno varjenje
    lampada ad arco obločnica

    6.
    l'arco della vita življenjski krog, ciklus, življenjska doba
    nell'arco di quattro secoli quella civiltà si sviluppò e decadde v štirih stoletjih je ta civilizacija doživela razcvet in propad

    7. glasba lok:
    strumento ad arco godalo
    gli archi godala
    concerto per archi godalni koncert
    quartetto d'arco godalni kvartet
  • argomento m

    1. dokaz, sklep, argument:
    addurre argomenti navajati dokaze

    2. priložnost, razlog, motiv, spodbuda:
    è un ottimo argomento per seguire il suo esempio to je odlična priložnost, da se ravnamo po njegovem zgledu

    3. znak, znamenje, indic:
    argomenti inequivocabili di colpa jasna znamenja krivde

    4. tema, snov, vsebina (razgovora, dela):
    toccare un argomento delicato dotakniti se kočljive teme
    cambiare argomento preiti na drugo temo
    uscire dall'argomento ne držati se teme, zaiti
    entrare in argomento načeti temo
  • arguto agg. knjižno

    1. bistroumen, duhovit, domiseln:
    conversazione arguta e brillante duhovit in iskriv pogovor

    2. živahen:
    sguardo arguto živahen pogled

    3. oster, prediren:
    l'arguto canto delle cicale predirno petje čričkov
  • aria f

    1. zrak:
    aria compressa stisnjen zrak
    aria condizionata klimatiziran zrak
    aria viziata slab zrak
    aria fritta pren. oguljene fraze, banalnosti
    corrente d'aria prepih
    andare a prendere una boccata d'aria iti na zrak
    dare aria a una stanza prezračiti sobo
    discorsi a mezz'aria pren. namigujoče govorjenje
    a pancia all'aria ležeč vznak
    mandare qcn. a gambe all'aria spotakniti koga
    ancora in aria še v zraku (načrt)
    andare all'aria pren. propasti, iti po vodi
    mandare all'aria un progetto prekrižati načrte
    camminare col naso in aria pren. hoditi z glavo v oblakih
    fare castelli in aria pren. zidati gradove v oblakih
    discorsi campati in aria nesmiselno govorjenje
    aver paura dell'aria bati se lastne sence
    non dirlo neanche all'aria nikomur niti črhniti besedice
    parlare all'aria govoriti v veter
    missili aria-aria rakete zrak-zrak
    PREGOVORI: i cenci e gli stracci vanno sempre all'aria preg. revež jih vedno skupi; za revežem vsak pes laja

    2. podnebje:
    cambiare aria iti drugam
    aria! šalj. stran! izgini!

    3. veter, sapa:
    non c'era un filo d'aria niti sapice ni bilo
    tira una brutta aria pren. postaja vroče pod nogami, slabo kaže

    4. pren. videz, izraz; obraz:
    che cos'è quell'aria preoccupata? kaj pomeni ta zaskrbljeni obraz?
    aria stanca utrujen videz
    ha l'aria d'essere una persona per bene videti je spodoben človek
    ha l'aria di voler piovere kaže na dež
    darsi delle arie delati se imenitnega, postavljati se

    5. glasba arija
  • armamentario m (pl. -ri)

    1. instrumentarij; orodjarna

    2. miselni instrumentarij, znanje:
    è orgoglioso del suo imponente armamentario filosofico ponosen je na svoje velikansko filozofsko znanje

    3. star. orožarna