animare
A) v. tr. (pres. animo)
1. oživiti, poživiti, razvneti:
un continuo viavai anima le strade nenehen vrvež oživlja ulice
un dolce sorriso le animò il volto blag nasmeh ji je zažarel na obrazu
2. spodbuditi, vliti pogum:
animare qcn. a un'impresa spodbuditi koga k nekemu dejanju
animare qcn. a scrivere spodbuditi koga k pisanju
animare gli scambi commerciali spodbuditi trgovinsko izmenjavo
B) ➞ animarsi v. rifl. (pres. mi animo) oživeti, razvneti se:
la discussione si animava sempre più diskusija se je vedno bolj razvnemala
Zadetki iskanja
- annēttere* v. tr. (pres. annētto)
1. povezati, povezovati; priložiti, prilagati:
annettere un'ala a un edificio stavbi prizidati krilo
annettere una ricevuta a una lettera pismu priložiti prejemnico
2. ekst. pripisati, pripisovati:
annettere importanza a una cosa pripisovati čemu pomembnost
3. nasilno pripojiti, priključiti, anektirati - anno m leto:
anno astronomico astronomsko leto
anno bisestile prestopno leto
anno civile koledarsko leto
anno lunare lunino leto
anno luce svetlobno leto
anno siderale zvezdno leto
anno solare sončno leto
anno accademico študijsko leto
anno santo sveto leto
anno scolastico šolsko leto
l'anno corrente tekoče leto
l'anno nuovo novo leto
l'anno prossimo prihodnje leto
l'anno scorso, passato lansko leto, lani
di anno in anno iz leta v leto
di qui a un anno čez leto dni
Capo d'anno Novo leto
entro l'anno v tem letu
un altr'anno, quest'altr'anno, l'anno che viene prihodnje leto
buon anno! srečno novo leto!
dare il buon anno voščiti srečno novo leto
è iscritto al terzo anno di Medicina vpisan je v tretji letnik medicinske fakultete
anni fa, anni or sono pred leti
un uomo di trent'anni tridesetleten moški
compiere gli anni dopolniti leta
i verdi anni mlada leta
avere molti anni, essere carico d'anni biti zelo star
levarsi, nascondersi gli anni skrivati leta
portare bene gli anni skrivati leta
i poeti degli anni venti pesniki dvajsetih let - annoiare
A) v. tr. (pres. annōio) dolgočasiti, nadlegovati
B) ➞ annoiarsi v. rifl. (pres. mi annōio) dolgočasiti se:
ci si annoia a stare in ozio v brezdelju se človek dolgočasi - annuire v. intr. (pres. annuisco) pritrditi, privoliti:
annuire a una proposta privoliti v predlog - ansa f
1. ročaj, roč, držaj:
vaso a due anse posoda z dvema ročema
2. pren. pretveza, povod:
dare ansa alla maldicenza dati povod za opravljanje
3. rečni okljuk
4. anat. vijuga:
ansa intestinale črevesna vijuga - anteporre* v. tr. (pres. antepongo)
1. dati, dajati pred kaj
2. pren. dajati prednost, bolj ceniti:
anteporre un candidato a un altro dajati prednost enemu kandidatu pred drugim - apērto
A) agg.
1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti
2. širok, razsežen, prostoren
3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno
4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov
B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj
C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito - apertura f
1. odprtje, odprtost, odprtina:
apertura di una porta vratna odprtina
2. odprtina, razpoka:
un'apertura naturale del monte naravna razpoka v hribu
3. odprtina, razpon, odprtost:
apertura alare razpon kril
apertura di intelletto pren. odprtost, sprejemljivost za nove izkušnje
4. otvoritev, odprtje:
apertura di un negozio, di un gioco, della caccia otvoritev trgovine, igre, lova (lovske sezone)
apertura di credito odpiranje kredita
apertura di una mostra odprtje razstave
apertura dell'anno accademico otvoritev akademskega leta
5. pren. polit. odpiranje:
apertura a sinistra, a destra odpiranje v levo, v desno
6. fiz. apertura, premer odprtine:
apertura angolare aperturni kot
apertura numerica numerična apertura
7. šport igra na krilih (v košarki, nogometu) - apparecchio m (pl. -chi)
1. aparat:
apparecchio muscolare mišični aparat
2. aparat, stroj, naprava:
apparecchio telefonico telefonski aparat, telefon
apparecchio televisivo televizijski aparat, televizor
apparecchio fotografico fotoaparat
3. letalo
4. apreturni oddelek; apretura:
dare l'apparecchio a un tessuto apretirati tkanino - appartenere* v. intr. (pres. appartēngo)
1. pripadati, biti last:
questa terra appartiene a mio padre ta zemlja je last mojega očeta
2. tikati se, biti na kom, biti stvar nekoga, biti za kaj poklican:
appartiene a me giudicare queste cose na meni je, da sodim o teh rečeh, jaz sem poklican soditi o teh rečeh
3. biti član, biti včlanjen, pripadati:
appartenere a una famiglia pripadati družini, biti član družine - appēllo m
1. poziv, klicanje po imenih (za preverjanje navzočnosti), apel:
fare l'appello klicati po imenih
appello nominale poimensko klicanje (pri glasovanju)
2. sklic (pri rednih izpitnih rokih); izpitni rok
3. apeliranje, sklicevanje (na):
faccio appello al vostro buon cuore apeliram na vašo dobroto
fare appello a tutte le proprie forze pren. zbrati vse svoje moči
4. pravo pritožba, priziv, apelacija:
corte d'appello apelacijsko sodišče
senz'appello brez priziva - appena
A) avv. komaj, šele:
riesco appena a muovermi komaj se premikam
sono appena le dieci šele deset je ura
B) cong.
(non) appena brž ko:
(non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje - appētto
A) avv. knjižno
1. nasproti
2. v primerjavi s (z)
B) prep. knjižno
appetto a nasproti:
appetto alla casa nasproti hiše
appetto a lui v primerjavi z njim - appiccare
A) v. tr. (pres. appicco)
1. pripeti, spojiti
2. obesiti; nalepiti:
appiccare un quadro al muro obesiti sliko na zid
3. okužiti
4. knjižno začeti, sprožiti:
appiccare zuffa sprožiti pretep
appiccare fuoco a qcs. zažgati kaj
B) ➞ appiccarsi v. rifl. (pres. mi appicco) oprijeti se; obesiti se - appiccicare
A) v. tr. (pres. appiccico)
1. prilepiti, nalepiti:
appiccicare un francobollo nalepiti znamko
2. pren. primazati, vzdeti:
appiccicare uno schiaffo primazati klofuto
appiccicare un soprannome dati, prilepiti vzdevek
B) v. intr. lepiti se, biti lepek:
il miele appiccica med je lepek
C) ➞ appiccicarsi v. rifl. (pres. mi appiccico) lepiti se, obesiti se (tudi pren.):
è un noioso che si appiccica a tutti sitnež je, ki se obesi na vsakogar - appigionasi m invar. napis, oglas o dajanju v najem:
mettere, attaccare l'appigionasi obesiti na oglasno desko, da dajemo kaj v najem
a lettere d'appigionasi z velikimi črkami - appigliarsi v. rifl. (pres. mi appiglio)
1. oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
appigliarsi a qualunque pretesto oprijeti se kakršnekoli pretveze
2. prijeti se, razširiti se, zajeti:
gli innesti si sono appigliati in breve tempo cepiči so se hitro prijeli
l'incendio s'appigliò a tutto l'edificio požar je zajel vso stavbo
3. pren. držati se, okleniti, oklepati se:
appigliarsi a un inutile pretesto oklepati se nekoristne pretveze - applaudire v. tr., v. intr. (pres. applaudo ali applaudisco)
1. ploskati:
applaudire un cantante ploskati pevcu
applaudire a uno spettacolo ploskati predstavi
2. odobravati:
applaudire a un'iniziativa odobravati pobudo - applicare
A) v. tr. (pres. applico)
1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko
2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen
3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu
4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon
B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči