Franja

Zadetki iskanja

  • sa

    A) f

    1. bot. vrtnica (Rosa):
    rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
    rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
    rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
    rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)

    2. vrtnica; roža (cvet):
    all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
    fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
    un mazzo di rose šopek vrtnic
    il mese delle rose maj
    Pasqua di rose relig. Binkošti
    non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
    sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano

    3. skupina, krog:
    la rosa dei candidati krog kandidatov

    4. rdečica (na koži)

    5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)

    6.
    rosa dei venti vetrovnica

    7. zool.
    rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
    PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
    se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli

    B) m invar. roza, rožnata barva

    C) agg. invar. roza, rožnat:
    maglia rosa šport rožnata majica
    stampa rosa rožnati tisk
    vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist
  • rossiccio

    A) agg. (m pl. -ci) rdečkast

    B) m rdečkasta barva:
    mostrare il rossiccio biti oguljen (obleka)
  • rosso

    A) agg.

    1. rdeč:
    bandiera rossa rdeča zastava
    camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
    cinema a luce rossa pornografski kino
    diventare rosso zardeti
    diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu

    2. polit. rdeč

    B) m

    1. rdeča barva

    2. kem. rdečilo

    3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska

    4. polit. rdeč, rdečkar

    5.
    rosso d'uovo rumenjak

    6. ekon.
    andare in rosso zadolžiti se
    essere in rosso biti zadolžen

    7. rdeče vino
    PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež
  • rotta1 f

    1. prelom:
    a rotta di collo pren. na vrat na nos
    essere in rotta con qcn. pren. biti sprt s kom

    2. hidravl. popustitev nasipa

    3. poraz:
    mettere in rotta poraziti
  • rubrica f

    1. abecedno kazalo; imenik; seznam:
    rubrica telefonica telefonski imenik
    essere di rubrica biti predpisan

    2. relig. navodilo, predpis (v brevirju, mašni knjigi)

    3. razpredelek

    4. publ. stolpec; rubrika; stran:
    rubrica culturale, sportiva kulturna, športna stran

    5. rtv program, oddaja
  • ruōlo m

    1. pravo razpored:
    ruolo d'udienza razpored razprav, obravnav

    2. admin. sistemizacija:
    impiegato di ruolo, personale di ruolo stalno nastavljen uslužbenec, stalno nastavljeno, redno osebje
    professore di ruolo redni profesor

    3. davčna odmera (odločba)

    4. gled., film vloga

    5. ekst. vloga, funkcija:
    svolgere il ruolo di pren. biti (kdo, kaj), imeti funkcijo (koga, česa)
  • sabbia

    A) f

    1. pesek:
    bagno di sabbia med. peščena kopel
    sabbie alluvionali naplavinski pesek
    sabbia fluviale rečni pesek
    sabbie mobili živi pesek (tudi pren.);
    costruire sulla sabbia graditi na pesku
    essere scritto nella sabbia biti obsojen na pozabo
    seminare nella sabbia početi kaj jalovega

    2. med. pesek

    B) agg. invar. peščene barve
  • saccōccia f (pl. -ce) nareč. žep:
    avere le saccocce piene pren. biti naveličan
    rompere le saccocce a qcn. pren. koga nadlegovati
  • saetta f

    1. knjižno puščica

    2. pren. pesn. sončni žarek

    3. strela (tudi pren.):
    essere veloce come una saetta biti hiter kot strela; pog. hiter človek; nemirnež, divjak

    4. šport nenaden strel (v vrata)

    5. urni kazalec

    6. gradb. opornik

    7. mehan. zavrtalnik
  • salame m

    1. kulin. salama:
    salame cotto, crudo kuhana, surova salama
    essere legato come un salame biti zvezan kot salama

    2. pren. neroda, klada, štor:
    muoviti salame! zgani se, štor!
    starsene come un salame stati kot klada, kot štor
  • sale m

    1. kem. sol:
    sale comune, da cucina kuhinjska sol
    sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
    sale marino morska sol
    sali di tintura belilne soli
    sali dišeča sol

    2. sol, natrijev klorid:
    sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
    sale fino, grosso fina, debela sol
    color di pepe e sale sivkast
    un pizzico di sale ščepec soli
    essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
    essere giusto di sale biti primerno slan
    non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
    rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
    sapere di sale pren. biti grenak
    va bene di sale? ali je zadosti slano?

    3. agr. dušikovo gnojilo:
    dare il sale pognojiti

    4. pren. pamet, razsodnost:
    non avere sale in zucca biti nerazsoden

    5. pren. duhovitost, zbadljivost:
    parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

    6. pesn. morje
  • salire*

    A) v. intr. (pres. salgo)

    1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
    salire per le scale iti po stopnicah
    salire sul tetto iti na streho
    salire a cavallo, in sella zajahati konja
    salire da qcn. iti h komu
    salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
    salire sulla nave vkrcati se na ladjo
    salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
    salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
    salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
    salire sul Parnaso pren. pesnikovati
    salire al trono stopiti na prestol, zavladati

    2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
    l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
    dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
    la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
    un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
    la luna sta salendo mesec vzhaja
    salire al cielo evfemistično umreti
    salire col pensiero poleteti z mislijo

    3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
    salire in fama postati slaven
    salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
    salire in ricchezza bogateti
    salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled

    4. pren. narasti:
    il livello del fiume sale nivo reke raste
    i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo

    B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
    salire le scale iti po stopnicah
  • salute

    A) f

    1. zdravje:
    salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
    essere in salute biti zdrav
    avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
    bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
    essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
    guastarsi la salute pokvariti si zdravje
    rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
    pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
    andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov

    2. odrešitev; relig. zveličanje:
    salute eterna večno zveličanje

    3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
    l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
    casa di salute evfemistično umobolnica

    B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen!
  • sangue

    A) m

    1. kri:
    animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
    bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
    duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
    fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
    macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
    lago, pozza di sangue mlaka krvi
    avere orrore del sangue mrziti nasilje
    avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
    cavar sangue puščati kri
    cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
    dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
    lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
    pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
    percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
    spargere sangue moriti, klati

    2. pren. duh; moč, zagon:
    costare sangue terjati veliko truda, žrtev
    sudare sangue garati kot živina

    3. pren. duševno stanje, čustvo:
    sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
    a sangue freddo hladnokrvno
    a sangue caldo v navalu jeze, strasti
    calma e sangue freddo! le mirno kri!
    il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
    avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
    avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
    fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
    farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
    piangere lacrime di sangue bridko se kesati
    sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
    sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
    soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

    4. pren. kri, rod:
    gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
    legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
    quelli del proprio sangue sorodniki
    principe di sangue reale princ kraljevega rodu
    sangue blu modra kri
    sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
    avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
    buon sangue non mente kri ne laže
    essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

    5.
    mezzo sangue mešanec, mestic
    puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

    6. pren. kri:
    cavata di sangue pretiran strošek
    succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

    7. inter.
    sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

    B) agg. invar. živordeč
  • sano

    A) agg.

    1. zdrav:
    sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
    sano e salvo živ in zdrav
    essere sano di mente biti umsko zdrav
    fare sano ozdraviti

    2. zdrav (brez hib, okvar):
    cuore sano zdravo srce
    frutta sana zdravo sadje
    dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati

    3. zdrav, zdravilen:
    clima sano zdravo podnebje

    4. cel; nareč. ves:
    di sana pianta popolnoma, scela

    5. pren. zdrav, pošten

    B) m (f -na) zdrava oseba
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • sapere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. vedeti, znati:
    sapere un sacco di cose znati kup stvari
    non sa niente ne ve nič
    sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
    sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
    sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
    sapere di musica znati nekaj malega o glasbi

    2. (praktično) znati:
    sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
    sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
    sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo

    3. izvedeti:
    da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
    a saperlo! ko bi vedel!
    Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
    che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
    per chi non lo sapesse da veste
    sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
    sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov

    4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
    sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo

    5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
    sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
    saperci fare biti sposoben, znati

    6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
    non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
    non saprei ne bi vedel:
    Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel

    B) v. intr.

    1. imeti okus (po):
    sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
    non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv

    2. dišati, smrdeti:
    la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem

    3. zdeti se, imeti občutek:
    mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
    mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi

    C) m (le sing.) znanje
    PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim
  • sasso m

    1. kamen:
    una strada tutta sassi kamnata pot
    avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
    fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
    gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
    mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
    rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)

    2. kamnita, strma stena

    3. ekst. strma gora; skalnat svet

    4. knjižno nagrobni kamen, grob
  • sazio agg. (m pl. -zi)

    1. sit:
    mai sazio nenasiten

    2. ekst. sit, naveličan:
    essere sazio di chiacchiere biti naveličan čvekanja
  • sbadiglio m (pl. -gli) zehanje:
    fare degli sbadigli pren. biti lačen, trpeti lakoto