rōsa
A) f
1. bot. vrtnica (Rosa):
rosa delle Alpi (rododendro) rjasti sleč (Rhododendron ferrugineum)
rosa canina divja roža, šipek (Rosa canina)
rosa del Giappone (camelia) kamelija (Camelia japonica)
rosa di Natale (elleboro) slepica, črni teloh, smrtnica (Helleborus)
2. vrtnica; roža (cvet):
all'acqua di rose pren. neučinkovit; kot blažev žegen
fresca come una rosa pren. lepa, cvetoča kot vrtnica
un mazzo di rose šopek vrtnic
il mese delle rose maj
Pasqua di rose relig. Binkošti
non sono tutte rose e fiori ni vse tako rožnato, kot je videti
sta in un letto di rose pren. sreča mu je naklonjena, vse mu gre kot namazano
3. skupina, krog:
la rosa dei candidati krog kandidatov
4. rdečica (na koži)
5. oreh (na govejem, telečjem stegnu)
6.
rosa dei venti vetrovnica
7. zool.
rosa di mare (attinia) rdeča vetrnica, aktinija (Actinia)
PREGOVORI: non c'è rosa senza spine preg. ni vrtnice brez trna
se son rose fioriranno preg. počakajmo, pa bomo videli
B) m invar. roza, rožnata barva
C) agg. invar. roza, rožnat:
maglia rosa šport rožnata majica
stampa rosa rožnati tisk
vedere tutto rosa pren. videti vse rožnato, biti optimist
Zadetki iskanja
- rossiccio
A) agg. (m pl. -ci) rdečkast
B) m rdečkasta barva:
mostrare il rossiccio biti oguljen (obleka) - rosso
A) agg.
1. rdeč:
bandiera rossa rdeča zastava
camicie rosse hist. rdečesrajčniki, garibaldinci
cinema a luce rossa pornografski kino
diventare rosso zardeti
diventare rosso come un peperone močno zardeti; pordeti na soncu
2. polit. rdeč
B) m
1. rdeča barva
2. kem. rdečilo
3. (f -sa) rdečelasec, rdečelaska
4. polit. rdeč, rdečkar
5.
rosso d'uovo rumenjak
6. ekon.
andare in rosso zadolžiti se
essere in rosso biti zadolžen
7. rdeče vino
PREGOVORI: rosso di sera bel tempo si spera, rosso di mattina la pioggia s'avvicina preg. če je nebo rdeče zvečer, se nadejaj lepega vremena, če je zjutraj, se pripravi na dež - rotta1 f
1. prelom:
a rotta di collo pren. na vrat na nos
essere in rotta con qcn. pren. biti sprt s kom
2. hidravl. popustitev nasipa
3. poraz:
mettere in rotta poraziti - rubrica f
1. abecedno kazalo; imenik; seznam:
rubrica telefonica telefonski imenik
essere di rubrica biti predpisan
2. relig. navodilo, predpis (v brevirju, mašni knjigi)
3. razpredelek
4. publ. stolpec; rubrika; stran:
rubrica culturale, sportiva kulturna, športna stran
5. rtv program, oddaja - ruōlo m
1. pravo razpored:
ruolo d'udienza razpored razprav, obravnav
2. admin. sistemizacija:
impiegato di ruolo, personale di ruolo stalno nastavljen uslužbenec, stalno nastavljeno, redno osebje
professore di ruolo redni profesor
3. davčna odmera (odločba)
4. gled., film vloga
5. ekst. vloga, funkcija:
svolgere il ruolo di pren. biti (kdo, kaj), imeti funkcijo (koga, česa) - sabbia
A) f
1. pesek:
bagno di sabbia med. peščena kopel
sabbie alluvionali naplavinski pesek
sabbia fluviale rečni pesek
sabbie mobili živi pesek (tudi pren.);
costruire sulla sabbia graditi na pesku
essere scritto nella sabbia biti obsojen na pozabo
seminare nella sabbia početi kaj jalovega
2. med. pesek
B) agg. invar. peščene barve - saccōccia f (pl. -ce) nareč. žep:
avere le saccocce piene pren. biti naveličan
rompere le saccocce a qcn. pren. koga nadlegovati - saetta f
1. knjižno puščica
2. pren. pesn. sončni žarek
3. strela (tudi pren.):
essere veloce come una saetta biti hiter kot strela; pog. hiter človek; nemirnež, divjak
4. šport nenaden strel (v vrata)
5. urni kazalec
6. gradb. opornik
7. mehan. zavrtalnik - salame m
1. kulin. salama:
salame cotto, crudo kuhana, surova salama
essere legato come un salame biti zvezan kot salama
2. pren. neroda, klada, štor:
muoviti salame! zgani se, štor!
starsene come un salame stati kot klada, kot štor - sale m
1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol
2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?
3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti
4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden
5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje
6. pesn. morje - salire*
A) v. intr. (pres. salgo)
1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati
2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo
3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled
4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo
B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah - salute
A) f
1. zdravje:
salute fisica, mentale telesno, umsko zdravje
essere in salute biti zdrav
avere una salute di ferro, avere salute da vendere, crepare di salute, sprizzare salute da tutti i pori biti zdrav kot dren, riba
bere, brindare alla salute di qcn. komu nazdraviti
essere giù di salute biti slabega zdravja, bolehen
guastarsi la salute pokvariti si zdravje
rimetterci la salute biti ob zdravje, zboleti
pensare alla salute pog. ne meniti se, ne vtikati se
andare in pensione per motivi, ragioni di salute upokojiti se iz zdravstvenih razlogov
2. odrešitev; relig. zveličanje:
salute eterna večno zveličanje
3. ekst. zdravje (kar pripomore k telesnemu zdravju):
l'aria del mare è tanta salute morski zrak je čisto zdravje
casa di salute evfemistično umobolnica
B) inter. na zdravje!; (kot pozdrav) pozdravljen! - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - sano
A) agg.
1. zdrav:
sano come un pesce zdrav kot riba, kot dren
sano e salvo živ in zdrav
essere sano di mente biti umsko zdrav
fare sano ozdraviti
2. zdrav (brez hib, okvar):
cuore sano zdravo srce
frutta sana zdravo sadje
dolersi di gamba sana neupravičeno se pritoževati
3. zdrav, zdravilen:
clima sano zdravo podnebje
4. cel; nareč. ves:
di sana pianta popolnoma, scela
5. pren. zdrav, pošten
B) m (f -na) zdrava oseba - santo
A) agg.
1. svet; nedotakljiv
2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden
3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa
4. pren. pog. zdravilen, koristen
5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti
B) m
1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako
2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten
3. relig. sveta podobica
4. pog. god - sapere*
A) v. tr. (pres. sò)
1. vedeti, znati:
sapere un sacco di cose znati kup stvari
non sa niente ne ve nič
sapere qcs. dall'a alla zeta, come l'avemaria, per filo e per segno kaj natanko vedeti, znati kot očenaš
sapere qcs. a memoria znati kaj na pamet
sapere di kaj poznati površno, za silo, nekaj znati:
sapere di musica znati nekaj malega o glasbi
2. (praktično) znati:
sapere dove il diavolo tiene la coda, saperla lunga pren. biti prebrisan, prevejan
sapere il fatto suo pren. biti vešč (pri svojem delu); biti človek na mestu
sapere il proprio mestiere znati svoj poklic, svoje delo
3. izvedeti:
da chi l'hai saputo? od koga si to zvedel?
a saperlo! ko bi vedel!
Dio sa Bog mi je priča (v podkrepitev trditve)
che io sappia, per quanto io sappia kolikor vem
per chi non lo sapesse da veste
sappi, sappiate vedi, vedite (opomin, opozorilo)
sapere qcs. da buona fonte, da fonte sicura zvedeti kaj iz zanesljivih virov
4. vedeti, zavedati se; predvidevati:
sapevo che sarebbe finita così vedel sem, da se bo tako končalo
5. (kot servilni glagol z infinitivom) znati:
sapere leggere, scrivere znati brati, pisati
saperci fare biti sposoben, znati
6. (v negativni obliki za izražanje dvoma, negotovosti) vedeti:
non si sa mai kdo ve, nikoli se ne ve
non saprei ne bi vedel:
Cosa mi consigli? - Non saprei Kaj mi svetuješ? - Ne bi vedel
B) v. intr.
1. imeti okus (po):
sapere di bruciato imeti okus po prismojenem
non sapere di niente, di nulla biti brez okusa; pren. biti brez vrednosti, nezanimiv
2. dišati, smrdeti:
la stanza sa di chiuso soba smrdi po zatohlem
3. zdeti se, imeti občutek:
mi sa che non sia vero zdi se mi, da ni res
mi sa male žal mi je, grdo se mi zdi
C) m (le sing.) znanje
PREGOVORI: chi sa il gioco non l'insegna preg. kdor pozna trik, naj ga ne kaže drugim - sasso m
1. kamen:
una strada tutta sassi kamnata pot
avere un cuore di sasso pren. biti krut, brezsrčen
fa piangere i sassi, fa pena ai sassi pren. še kamen bi se ga usmilil; zadeva je prav mučna, smešna
gettare, tirare sassi in colombaia pren. pljuvati v lastno skledo
mettere un sasso sopra qcs. pren. zadevo zaključiti, o čem ne govoriti več
rimanere di sasso okamneti (od začudenja, strahu ipd.)
2. kamnita, strma stena
3. ekst. strma gora; skalnat svet
4. knjižno nagrobni kamen, grob - sazio agg. (m pl. -zi)
1. sit:
mai sazio nenasiten
2. ekst. sit, naveličan:
essere sazio di chiacchiere biti naveličan čvekanja - sbadiglio m (pl. -gli) zehanje:
fare degli sbadigli pren. biti lačen, trpeti lakoto