riso2
A) m
1. bot. riž (Oryza sativa)
2. riž (plod):
riso in bianco, all'inglese kulin. riž z maslom
riso in brodo kulin. juha z rižem
riso pilaf kulin. pilav
insalata di riso kulin. riževa solata s tunino
mondare, pilare il riso luščiti riž
3. bot.
riso d'acqua, d'America, degli Indiani divji, kanadski riž (Zizania aquatica)
4. ekst.
carta di riso rižev papir
B) agg. invar.
punto riso obrt križni vbod
Zadetki iskanja
- risōlvere*
A) v. tr. (pres. risōlvo)
1. rešiti, razreševati; razdreti:
risolvere una controversia razrešiti spor
risolvere un contratto razdreti pogodbo
2. razstaviti, razstavljati; razkrojiti, razkrajati
3. skleniti:
i belligeranti hanno risolto di firmare un armistizio vojskujoče se strani so sklenile podpisati premirje
4. med. olajšati, pospešiti okrevanje:
risolvere una malattia con terapie intensive olajšati okrevanje z intenzivnim zdravljenjem
B) ➞ risōlversi v. rifl. (pres. mi risōlvo) odločiti se, skleniti - risparmiare
A) v. tr. (pres. risparmio)
1. varčevati, hraniti:
risparmiare denaro, fatica prihraniti denar, trud
risparmiare il fiato, le gambe malo govoriti, malo hoditi
risparmiare gli occhi ne utrujati oči
2. prizanesti, prizanašati (tudi ekst.); podariti, darovati:
l'ironia risparmiala pure! prizanesi mi, prosim, z ironijo!
la morte non risparmia nessuno smrt nikomur ne prizanese
risparmiare la vita a uno komu podariti življenje
B) ➞ risparmiarsi v. rifl. (pres. mi risparmio) varčevati se - risparmio m (pl. -mi) varčevanje; prihranek (tudi ekst.):
cassa di risparmio ekon. hranilnica
libretto di risparmio ekon. hranilna knjižica
risparmio di energia, di materie prime varčevanje z energijo, s surovinami
senza risparmio razsipno - rispētto m
1. spoštovanje
rispetti pl. izrazi spoštovanja:
avere rispetto per qcs. spoštovati kaj
parlare con rispetto spoštljivo govoriti
i miei rispetti alla signora! pozdravite, prosim, gospo ženo
persona degna di rispetto spoštovanja vreden človek
uomo di rispetto evfemistično mafijaš
2. spoštovanje, upoštevanje:
con rispetto parlando oprostite izrazu
mancare di rispetto verso qcn. biti do koga nespoštljiv, prizadeti čast nekoga
perdere il rispetto biti ob dobro ime, izgubiti ugled
zona di rispetto urban. nezazidljivo področje, zemljišče
3. vidik, ozir; zveza; primerjava:
in rispetto sorazmerno s, z
rispetto a v primerjavi s, z
considerare una cosa sotto vari rispetti presojati kaj z raznih vidikov
4. lit. rispetto (kratka osem- ali šestvrstična ljubezenska pesem)
5. navt. rezerva, nadomestni del:
ancora di rispetto nadomestno sidro - rispondere*
A) v. tr. (pres. rispondo)
1. odgovoriti, odgovarjati:
rispondere di sì pritrdilno odgovoriti
rispondere a tono odgovoriti primerno
2. ugovarjati
3. odgovoriti, odgovarjati; odvrniti, odvračati:
rispondere con un'alzata di spalle v odgovor skomigniti z rameni
4. pren. izpolniti, izpolnjevati; biti primeren:
gli aiuti non rispondono ai bisogni pomoč je vse prej kot primerna potrebam
rispondere al nome di imenovati se
5. ubogati
6. odgovarjati (za):
rispondere delle proprie azioni odgovarjati za svoja dejanja
7. igre odgovoriti, odgovarjati (barva)
B) v. tr. odgovoriti, odgovarjati:
rispondere picche pren. komu dati košarico, koga ostro zavrniti - ristorante
A) m gost. restavracija
B) agg. invar.
caffè ristorante kavarna z restavracijo
albergo ristorante hotel z restavracijo - ritardo m
1. zamuda, zamujanje
ritardo di accensione avto zakasneli vžig
giungere in ritardo priti z zamudo
riguadagnare il ritardo nadomestiti, nadoknaditi zamudo
2. odlašanje
3. glasba zadržek - ritirata f
1. umik, umikanje:
battere in ritirata pren. umakniti se z vso naglico, odpovedati se čemu
fare una ritirata strategica pren. spretno se izvleči (iz godlje)
2. pren. stranišče - rivērbero m
1. odsev, odsevanje; odboj:
di riverbero posredno
2. odsevnik; odbojnik:
lampada a riverbero svetilka z odsevnikom
forno di riverbero metal. plamenska peč - rompere*
A) v. tr. (pres. rompo)
1. lomiti; odlomiti; razbiti, razbijati:
rompere un ramo odlomiti vejo
rompere un osso zlomiti kost
rompere l'anima, i corbelli, le palle, le scatole, le tasche (a) vulg. nadlegovati koga
rompersi il capo pren. beliti si glavo
rompere la faccia, le ossa a qcn. pren. komu prešteti kosti
rompersi le gambe pren. nahoditi se
rompersi l'osso del collo, la schiena pren. garati; hudo pasti; propasti
rompere le righe pren. zaključiti sejo, zborovanje
rompete le righe! voj. voljno!
2. utreti, utirati si pot:
rompere la folla preriniti se skozi množico
3. kvariti, pokvariti (tudi pren.):
rompere l'orologio pokvariti uro
rompere l'incantesimo pren. pokvariti vedro razpoloženje, prijetno vzdušje
4. prekiniti, prekinjati (tudi pren.):
rompere il silenzio prekiniti molk, tišino
rompere gli indugi odločiti se
rompere i ponti, romperla (con) pren. prekiniti, raziti se (s, z)
5. pren. prelomiti, prekršiti:
rompere la tregua prekršiti premirje
rompere un patto; prekršiti dogovor
B) v. intr.
1. prekiniti (s kom), spreti se (s, z)
2. vulg. nadlegovati; tečnariti
3. izbruhniti, planiti:
rompere in pianto bruhniti v jok
4. poplaviti, poplavljati, prestopiti bregove
C) ➞ rompersi v. rifl. (pres. mi rompo) zlomiti se; razbijati se; razklati se
PREGOVORI: chi rompe paga e i cocci sono suoi preg. krivec poravnaj škodo - rovesciare
A) v. tr. (pres. rovēscio)
1. razliti, razlivati:
rovesciare insulti su qcn. pren. koga obmetavati z žalivkami
rovesciare la colpa su qcn. pren. valiti krivdo na koga
2. prevrniti, prevračati:
rovesciare il sacco pren. povedati vse
rovesciare la situazione pren. na glavo obrniti položaj
3. vreči (na tla):
rovesciare un governo pren. vreči vlado
4. voj. potolči, prebiti:
rovesciare le difese nemiche prebiti sovražnikovo obrambo
B) ➞ rovesciarsi v. rifl. (pres. mi rovēscio)
1. pasti, padati; zvrniti, zvračati se
2. zlivati se; strmoglavo pasti, padati; zgrmeti
3. pren. zgrniti, zgrinjati se:
la folla si rovesciò sulla piazza množica se je zgrnila na trg - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži - russo
A) agg. ruski:
alfabeto russo jezik cirilica
insalata russa kulin. ruska solata
uova alla russa kulin. trdo kuhana jajca z rusko solato
B) m (f -sa) geogr. Rus, Rusinja
C) m jezik ruščina - s, S m, f (esse) (črka) s:
S maiuscolo veliki S
s minuscola mali s
s come Savona s kot Soča (pri črkovanju)
curva a S avto dvojni ovinek
tubo a S cev z dvojnim kolenom - sacco1 m (pl. -chi)
1. vreča:
riempire, vuotare il sacco napolniti, sprazniti vrečo
a sacco obl. vrečast (kroj)
corsa nei sacchi igre tek v vrečah
sacchi postali poštne vreče
cogliere qcn. con le mani nel sacco pren. koga zalotiti pri dejanju
colmare il sacco pren. pretiravati
fare qcs. con la testa nel sacco pren. kaj narediti brezglavo, nemarno
mettere qcn. nel sacco pren. koga prevarati; koga ugnati v kozji rog; dati koga v žakelj
non è farina del tuo sacco pren. to pa ni zraslo na tvojem zelniku
sembrare un sacco izgledati kot žakelj (v slabo krojeni obleki)
tenere il sacco a qcn. pren. komu držati vrečo, žakelj
tornarsene con le pive nel sacco pren. vrniti se razočaran, z dolgim nosom
vuotare il sacco pren. izkašljati se
2. polna vreča (vsebina):
sacco d'ossa pren. suhec
sacco di stracci pren. slabš. slabo oblečena oseba
3. pren. pog. vreča, kup:
avere un sacco di quattrini imeti kup denarja
dare a qcn. un sacco di botte, di legnate komu prešteti kosti, koga prebunkati
dire un sacco di bugie debele klatiti
volersi un sacco di bene strašno se imeti rad
un sacco (moltissimo, tantissimo) zelo, strašno, hudo, super
4. vrečevina; kuta:
vestire il sacco relig. stopiti v red, pomenišiti se
5. ekst. šport (boksarska) vreča
sacco alpino, da alpinista alpin. (planinski) nahrbtnik
sacco da bivacco alpin. bivak vreča
sacco a pelo spalna vreča
sacco da viaggio potovalna vreča
fare colazione al sacco jesti na prostem
6. ekst.
sacco delle acque, amniotico plodnik, amnion
sacco lacrimale anat. solznik, solzna vrečica
sacco della rete rib. vreča
sacco scrotale anat. modnik
7. pog. šalj. trebuh, vamp:
riempirsi il sacco nabasati, nažreti se
8. žarg. tisočak
PREGOVORI: non dir quattro se non l'hai nel sacco preg. ne delaj računov brez krčmarja
sacco vuoto non sta in piedi preg. prazna vreča ne stoji pokonci - salire*
A) v. intr. (pres. salgo)
1. stopiti, stopati, iti, hoditi gor; vzpeti, vzpenjati se:
salire per le scale iti po stopnicah
salire sul tetto iti na streho
salire a cavallo, in sella zajahati konja
salire da qcn. iti h komu
salire sul tram, in treno stopiti na tramvaj, na vlak
salire sulla nave vkrcati se na ladjo
salire con l'ascensore peljati se z dvigalom
salire in cattedra pren. delati se vsevednega, deliti nauke
salire in collera, in superbia pren. zjeziti se, postati ošaben
salire sul Parnaso pren. pesnikovati
salire al trono stopiti na prestol, zavladati
2. poleteti kvišku; dvigniti, dvigovati se; vzpeti se:
l'aereo sale a tremila metri letalo se dvigne na višino tri tisoč metrov
dal cratere salivano nuvole di vapore iz kraterja so se dvigovali oblaki pare
la strada sale ripida cesta se strmo vzpenja
un forte rossore le salì al viso močno je zardela v obraz
la luna sta salendo mesec vzhaja
salire al cielo evfemistično umreti
salire col pensiero poleteti z mislijo
3. pren. povzpeti, vzpenjati se:
salire in fama postati slaven
salire in potere pridobivati vedno večjo moč, biti vse močnejši
salire in ricchezza bogateti
salire nella considerazione, nella stima degli altri uživati vse večji ugled
4. pren. narasti:
il livello del fiume sale nivo reke raste
i prezzi salgono alle stelle cene astronomsko rastejo
B) v. tr. iti, hoditi gor; vzpeti se:
salire le scale iti po stopnicah - saltelloni avv.
saltelloni, a saltelloni skokoma, z majhnimi skoki - sangue
A) m
1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati
2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina
3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor
4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu
5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival
6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri
7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!
B) agg. invar. živordeč - sapore m
1. okus; okusnost:
sapore buono, cattivo, dolce, amaro dober, slab, sladek, grenak okus
sapore forte, piccante močen, pikanten okus
cibo senza sapore jed brez okusa
dare sapore a qcs. narediti kaj okusnejše
2. pren. priokus; absol. živahnost, barvitost, obarvanost:
parole di sapore amaro besede z grenkim priokusom
dare sapore a qcs. narediti kaj mikavno, zanimivo
3. fiz. kvantno število leptonov
4.
sapori kulin. nareč. dišave, začimbe
5. kulin. nareč. omaka, aromatična začimba