umano
A) agg.
1. človeški:
bestia umana zver v človeški podobi
creatura umana človeško bitje
genere umano človeški rod
scienze umane družbene vede
umane lettere leposlovje, beletristika
2. človeški (ki se nanaša na človeka, na človeško naravo):
l'umana debolezza človeška slabost
è umano človeško je
errare è umano človeško je grešiti
3. človeški, človečen, človekoljuben
B) m
1. (le sing.) človeško (kar je človeku lastno); človeška razsežnost
2.
umani pl. knjižno ljudje, človeška bitja
Zadetki iskanja
- uno, un
A) agg. (f una)
1. eden, en, ena:
la raccolta di novelle Le mille e una notte zbirka povesti Tisoč in ena noč
in, fra un attimo, un baleno, un minuto v trenutku, takoj, na mah
2. ekst. en sam:
non ho un soldo in tasca brez ficka sem
a un modo, d'un modo enako, na enak način
a un tempo istočasno, hkrati
a una voce enoglasno, skladno
3. ekst. knjižno en, nedeljen, strnjen, združen:
la Repubblica, una e indipendente združena in neodvisna republika
4. (število) eden:
il numero uno è dispari število eden je liho
numero uno pren. številka ena, najboljši, največji:
un farabutto numero uno lopov številka ena
nemico pubblico numero uno največji sovražnik države
B) m (f una) (število) eden:
è l'una ura je ena
uno in matematica šol. enka, enojka v računstvu
a uno a uno (uno alla volta) eden po eden
uno che sia uno niti eden
uno per tutti, tutti per uno vsi za enega, eden za vse!
essere uno dei tanti pren. biti eden od mnogih
marciare in fila per uno korakati v gosjem redu
C) art. indeterm. (f una)
1. neki, neka:
prestami un libro posodi mi knjigo
2. (za izražanje enakosti, podobnosti)
questa casa è una stalla ta hiša je pravi hlev
3. (za izražanje posameznika iz istega razreda, vrste)
ma è un bambino! saj je vendar otrok!
4. pleon. približno:
starò fuori un dieci minuti kakih deset minut me ne bo
Č) pron. (f una; m pl. uni)
1. nekdo:
c'è uno che ti cerca nekdo te išče
2. kdor (v brezosebni rabi):
uno che ha soldi si può permettere tutto kdor ima denar, si lahko vse privošči
3. ( v zvezi z 'altro') ta, eden:
l'uno o l'altro ta ali oni
l'uno dopo l'altro drug za drugim
l'un l'altro drug drugega
si aiutano l'un l'altro drug drugemu pomagata
4. eden, katerikoli:
ci sono delle riviste sul tavolo, passamene una na mizi so revije, daj mi eno
combinarne una zagosti jo
raccontarne una povedati zgodbico, novico - unghia f
1. anat. noht; krempelj:
sull'unghia takoj (plačilo v gotovini)
avere le unghie corte, lunghe imeti kratke, dolge nohte
avere le unghie lunghe pren. imeti dolge prste
difendersi coi denti e con le unghie pren. upirati se z vsemi štirimi, braniti se z vsemi sredstvi
essere carne e unghia (culo e camicia) pren. biti kot rit in srajca
mangiarsi, mordicchiarsi le unghie gristi si nohte
mettere fuori le unghie pren. pokazati kremplje
2.
unghie pl. pren. kremplji; roke:
avere, tenere qcn. sotto, tra le unghie pren. imeti koga v krempljih
cadere tra le unghia di qcn. priti komu v kremplje
3. pren. dlaka, malenkost
4. (poševno zaostreno) rezilo:
l'unghia dello scalpello rezilo dleta
5. žlebiček (na žepnem nožiču)
6. bot.
unghia cavallina lapuh (Ungulina fomentaria)
7. tisk rob platnic (pri trdo vezanih knjigah)
8. arhit. obločni kot - unico
A) agg. (m pl. -ci)
1. edini:
atto unico gled. enodejanka
figlio unico edinec
numero unico publ. posebna številka
testo unico pravo enotno, usklajeno besedilo (zakona)
è l'unica to je edini način, edina možnost
2. edinstven; enkraten; nedosegljiv:
più unico che raro skrajno redek
pezzo unico unikat
B) m (f -ca) edini, edina - unità f
1. enotnost:
unità e molteplicità enotnost in mnogoterost
unità di tempo, di luogo e di azione gled. enotnost časa, kraja in prostora
2. ekst. enotnost; združitev, zedinjenje:
lottare per l'unità nazionale boriti se za nacionalno združitev:
Unità d'Italia hist. Zedinjenje Italije
3. enotnost, složnost, enakost; sorodnost:
unità di vedute e di propositi enakost pogledov in ciljev
4. enota:
unità didattica šol. učna enota
il comune è l'unità amministrativa fondamentale občina je osnovna upravna enota
unità sanitaria locale zdravstveni dom; mestna ambulanta
5. mat. število ena
6. fiz. enota:
unità astronomica astronomska enota
unità derivata izpeljana merska enota
unità fondamentale osnovna enota
unità di misura merska enota
7. farm.
unità di insulina, di penicillina enota insulina, penicilina
8. agr.
unità foraggiera krmna enota
9. ekon.
unità di consumo potrošniška enota
unità monetaria denarna enota
unità di prezzo enotna cena
10. urban.
unità d'abitazione stanovanjska enota
11. voj. enota:
unità aerotrasportata, corazzata, meccanizzata, motorizzata zračnotransportna, oklepna, mehanizirana, motorizirana enota
unità complessa, elementare sestavljena, osnovna enota
12. med. enota; oddelek:
unità neonatale porodni oddelek
13. aero, navt. letalo, ladja:
unità da caccia, da ricognizione lovsko, izvidniško letalo
14. inform. procesna enota:
unità centrale, periferica centralna, periferna procesna enota - uōvo m (f pl. -va)
1. (živalsko) jajce, jajčece; ikra
2. (kokošje) jajce:
bianco, chiara d'uovo beljak
rosso d'uovo rumenjak
uovo affogato, in camicia kulin. poširano jajce
uovo benedetto pirh
uovo à la coque kulin. v mehko kuhano jajce
uovo sbattuto kulin. stepeno jajce
uovo sodo kulin. v trdo kuhano jajce
uovo strapazzato kulin. ocvrto jajce
uovo al tegame kulin. jajce na oko
l'uovo di Colombo pren. Kolumbovo jajce
la gallina dalle uova d'oro pren. kokoš, ki nese zlata jajca
pasta all'uovo kulin. jajčne testenine
pelle d'uovo jajčna kožica; tekstil fino platno za perilo
testa d'uovo iron., slabš. intelektualec
cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
è come bere un uovo pren. nič lažjega
essere pieno come un uovo pren. biti poln kot boben
guastare, rompere le uova nel paniere pren. zmešati štrene
3. ekst.
uovo di cioccolato, pasquale čokoladno jajce
uovo di neve kulin. snežna kepa
uovo da rammendo goba za krpanje
PREGOVORI: meglio un uovo oggi che una gallina domani preg. bolje vrabec v roki kot golob na strehi - uscio m (pl. -sci) vrata; vhod:
l'uscio di casa hišna vrata
l'uscio di strada vhod z ulice
a uscio a uscio od vrat do vrat
a uscio e bottega pren. pog. tik zraven
tra l'uscio e il muro pren. v škripcih, v zagati
essere secco, magro come un uscio pren. biti suh kot trska
farsi sull'uscio pogledati na prag
ha il malanno e l'uscio addosso pren. tepe ga usoda; je žrtev slabe šale
infilare, prendere l'uscio popihati jo
non fermarsi al primo uscio pren. ne se zaleteti s prvo izbiro, odločitvijo
non se ne trova al primo uscio pren. kaj takega ne najdeš povsod
spazzare al proprio uscio pren. pometati pred svojim pragom - utile
A) agg.
1. koristen, primeren, uporaben:
carico utile nosilnost
prodotto utile contro i parassiti preparat proti zajedavcem
tempo utile rok
rendersi utile pomagati
2. donosen; ugoden:
dominio utile pravo pravica uživanja
lavoro utile donosno delo
vento utile ugoden veter
B) m
1. koristno:
unire l'utile e il dilettevole združiti koristno s prijetnim
2. korist
3. ekon. dobiček; obresti:
utile lordo, netto bruto, čisti dobiček
partecipare agli utili di un'impresa biti soudeležen pri dobičku podjetja
prestare denaro con un utile del 20% posojati denar z dvajsetodstotnimi obrestmi - valle f
1. geogr. dolina:
valle fluviale, glaciale rečna, ledeniška dolina
a valle navzdol, spodaj; pren. na koncu
a valle di v spodnjem delu, v spodnjem toku
per monti e valli pren. po hribih in dolinah, vsepovsod
2.
giglio delle valli bot. (mughetto) šmarnica (Convallaria majalis)
3. pren. knjižno zemlja; tuzemsko življenje:
valle di lacrime solzna dolina
4. geogr. močvirje, barje:
le valli di Comacchio barje Comacchio - valutare v. tr. (pres. valuto)
1. oceniti, ocenjevati; določiti, določati ceno:
valutare i danni oceniti škodo
2. pren. ceniti
3. oceniti, ocenjevati; izračunati, kalkulirati
4. približno oceniti, ocenjevati:
valutare a occhio e croce pren. grobo oceniti
5. pren. pretehtati
6. šol. oceniti, ocenjevati - valvola f
1. tehn. ventil, zaklopka; zasun:
valvola di aspirazione, di scarico sesalni, izpušni ventil
valvola a disco, a fungo, a saracinesca, a stelo pladnjasti, gobasti, loputni, stoječi ventil
valvola di sicurezza varnostni ventil
2. ekst. pren. ventil
3. elektr. elektronka; cev:
apparecchio a cinque valvole aparat s petimi elektronkami
valvola elettronica, termoionica elektronska, katodna cev
4. elektr. varovalka:
è saltata una valvola pregorela je varovalka
5. anat. zaklopka:
valvola cardiaca, mitrale srčna, mitralna zaklopka - vampata f
1. plamen
2. pren. (nenaden) izbruh:
la città è stata colpita da una nuova vampata di violenza mesto je prizadel nov izbruh nasilja - vela f
1. navt. jadro:
vela di gabbia, maestra, di trinchetto košno, glavno, drugo letno jadro
vela aurica, latina, quadra, a tarchia sošno, latinsko, križno, vmesno jadro
a gonfie vele z razpetimi jadri; pren. odlično, s polnimi jadri
barca, nave a vela jadrnica
sport della vela jadralstvo (vodni šport)
volo a vela jadranje (jadralno letenje)
alzare la vela, le vele pren. lotiti se česa
ammainare, calare le vele spustiti jadra; pren. odnehati, odstopiti, vdati se
avere poca vela imeti malo jader; pren. imeti majhen domet, pokazati se nesposobnega, pokazati velike pomanjkljivosti
dare, spiegare le vele (al vento) razpeti jadra, odjadrati
far forza di vele e di remi pren. napeti vse sile
far vela (per) odjadrati; pren. odpotovati (proti)
2. ekst. jadro; jadrnica
3. šport jadralstvo (vodni šport)
4. arhit. kapa (oboka):
campanile a vela zvonik na preslico - veleno m
1. strup (tudi ekst.):
amaro come il veleno grenek kot pelin
l'aria delle città è satura di veleni zrak v mestih je zasičen s strupi
cos'è il veleno che mi offri? kakšen strup pa mi ponujaš?
il veleno del cobra kobrin strup
andare in veleno, trasformarsi in veleno pren. postati, pretvoriti se v strup
2. pren. strup; sovraštvo, mržnja:
il veleno dell'invidia strup zavisti
avere il miele sulla bocca e il veleno nel cuore za sladkimi besedami skrivati globoko sovraštvo
avere del veleno contro qcn. kuhati jezo na koga
avere il veleno in corpo gojiti globoko sovraštvo
mangiare, masticare veleno požreti, požirati sovraštvo
schizzar veleno (da tutti i pori), sputare veleno pokazati, bljuvati nepomirljivo sovraštvo
3. pren. strupeno, zlobno namigovanje - vena f
1. anat. žila, vena:
vena cefalica, femorale, renale glavna, stegnenična, ledvična žila
non avere sangue nelle vene pren. biti brez volje, energije
non avere più sangue nelle vene pren. biti na smrt prestrašen, vznemirjen
si sentì ribollire il sangue nelle vene pren. kri mu je zavrela
2. ekst. (venatura) žila (v lesu, kamnu)
3. pren. sled, pridih
4. geol. žila; rudišče:
vena d'acqua vodna žila
vena argentifera, aurifera, di piombo, di zolfo srebrova, zlata, svinčeva, žveplova žila
trovare una vena d'oro pren. odkriti zlati rudnik
5. pren. žila, žilica, dar:
la sua vena si è ormai disseccata njegova (umetniška) žilica je usahnila
6. pren. razpoloženje:
essere in vena di biti razpoložen za
7.
sulla vena sladkast (vino) - venditore
A) agg. (f -trice) prodajen
B) m (f -trice) prodajalec, prodajalka, trgovec, trgovka:
il venditore e il compratore prodajalec in kupec
venditore ambulante krošnjar
venditrice d'amore evfemistično prostitutka
venditore di carne umana trgovec s sužnji
venditore di fumo pren. širokoustnež, slepar - venire*
A) v. tr. (pres. vēngo)
1. priti, prihajati:
venire in aereo, in macchina, a piedi priti z letalom, z avtom, peš
venire accanto, vicino približati se
venire di corsa priteči
venire dentro vstopiti
venire fuori iziti, biti objavljen
venire fuori con priti na dan s čim (kaj nepričakovanega povedati)
2. priti, prispeti:
venire a un accomodamento pren. sporazumeti se
venire a capo di qcs. skleniti, sklepati, razrešiti kaj
venire a conoscenza di qcs. kaj zvedeti, biti o čem obveščen
venire in chiaro di qcs. kaj razčistiti
venire al dunque, al fatto priti k bistvu, k jedru (nečesa)
venire in fama zasloveti
venire ai ferri corti skočiti si v lase
venire alla luce roditi se; arheol. biti izkopan; pren. priti na dan
venire alle mani, alle prese stepsti, spopasti se
venire a morte umreti
venire a noia zdolgočasiti
venire in odio zasovražiti
venire in possesso di qcs. priti do česa; pren. kaj zvedeti
venire al sangue krvavo se spopasti
venire a sapere zvedeti kaj
3. priti iz, izvirati (tudi pren.):
venire da un'ottima famiglia izvirati iz boljše družine
venire dalla gavetta voj. napredovati od navadnega vojaka
venire dal niente ekst. začeti iz niča
4. roditi, rojevati se; uspevati (rastlina):
venire al mondo roditi se
venire su rasti, razvijati se
5. iziti se; biti; stati:
venire corto, lungo, largo, stretto biti kratek, dolg, širok, ozek
quanto viene? koliko stane?
6. (časovno) prihajati; pojaviti, pojavljati se; napočiti
a venire prihodnji, bodoči
di là da venire daljni
appena vien l'occasione brž ko se pojavi priložnost
il giorno dei morti viene il 1. novembre dan mrtvih je 1. novembra
la settimana, il mese che viene prihodnji, naslednji teden, mesec
7. pog. priti, prihajati (doživeti orgazem)
8. pripadati, pritikati
9.
venire giù pasti, padati
venire meno omedleti; odpovedati
10. (venire + gerundij izraža trajnost glagolskega dejanja)
viene dicendo che sono gelosa di lei okrog govori, da sem ljubosumna nanjo
11. (venire + deležnik = pasiv v prostih časih)
viene lodata da tutti vsi jo hvalijo
B) ➞ venirsene v. rifl. (pres. me ne vēngo) iti; oditi
C) m
andare e venire prihajanje in odhajanje, letanje sem in tja - venti
A) agg. dvajset:
oggi è il giorno venti danes smo dvajsetega
una vacanza di venti giorni dvajsetdnevne počitnice
avrà detto venti parole in tutto pren. komajda je spregovoril
gliel'ho detto venti volte stokrat, ničkolikokrat sem mu povedal
B) m f
1.
alle venti ob osmih, osmi uri (zvečer)
nel venti dvajsetega leta
2. lovstvo puška kalibra 20 - venticinque agg.; m
1. petindvajset:
opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
venticinque lettori tistih nekaj bralcev
oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
nel '25 petindvajsetega leta
2. pren. knjižno maloštevilni, redki - ventidue
A) agg. dvaindvajset:
ho ventidue anni star sem dvaindvajset let
oggi è il giorno ventidue danes smo dvaindvajsetega
B) m (f)
le ventidue deseta ura (zvečer)
oggi è il ventidue danes smo dvaindvajsetega
nel '22 dvaindvajsetega leta