Franja

Zadetki iskanja

  • minuto2 m

    1. minuta:
    minuto primo, secondo minuta, sekunda
    arrivare al minuto priti na minuto točno
    contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
    spaccare il minuto biti točen kot ura

    2. pren. trenutek, hip:
    in un minuto takoj, hitro
    non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
    non avere un minuto da perdere hudo se muditi
    ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi
  • miracolo m

    1. relig. čudež (tudi pren.):
    conoscere vita, morte e miracoli di qcn. poznati žitje in bitje nekoga, vedeti prav vse o nekom
    gridare al miracolo ekst. razglašati neverjetne stvari
    che miracolo! iron. pravi čudež!
    far miracoli delati čudeže
    miracolo economico gospodarski čudež
    per miracolo slučajno, mukoma, proti pričakovanju

    2. pren. (portento) čudo, čudež, zaklad:
    è un autentico miracolo di scienza je pravo čudo znanosti

    3. gled. mirakel
  • misēria f

    1. nesreča, nesrečnost

    2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
    cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
    piangere miseria tarnati, jadikovati
    porca miseria! presneto!

    3. pren. zelo malo, majhna vsota:
    costare una miseria stati zelo malo
    la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal

    4.
    miserie pl. pren. (moralna) beda:
    le miserie umane človeška beda

    5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)
  • misura f

    1. mera, merjenje:
    prendere le misure meriti
    prendere male le misure pren. zmotiti se v oceni
    abito, scarpe su misura obleka, čevlji po meri
    che misura porti? katero številko (kroja, srajce) nosiš?

    2. mera (instrument za merjenje):
    pesi e misure utežne in dolžinske, površinske, prostorninske mere

    3. pren. vrednost, sposobnost; sorazmernost:
    vincere di misura, di stretta misura šport tesno zmagati

    4. mera, umerjenost, preudarnost:
    agire con misura delovati s pravo mero
    non avere misura nel mangiare, nel bere ne poznati mere pri hrani, pijači
    oltre misura, fuor di misura neumerjeno
    passare la misura pretiravati

    5. pren. mera, ukrep:
    mezze misure polovični ukrepi
    misure di sicurezza varnostni ukrepi
    prendere, adottare misure ukrepati

    6.
    nella misura in cui če, v kolikor:
    nella misura in cui lo ritieni necessario, fallo če se ti zdi za potrebno, stori to
    a misura di po, po meri, primeren:
    progresso a misura d'uomo napredek po meri človeka

    7. lit. mera

    8. glasba (battuta) takt
  • misurare

    A) v. tr. (pres. misuro)

    1. meriti:
    misurare a occhio pomeriti na oko
    misurare la stanza pren. iti gor in dol po sobi
    misurare un colpo dobro zadeti
    misurare il vestito pomeriti obleko

    2. pren. oceniti, ocenjevati; presoditi, presojati; pretehtati:
    misurare le difficoltà presojati, tehtati težave
    misurare le parole pren. tehtati besede

    B) v. intr. meriti

    C) ➞ misurarsi v. rifl. (pres. mi misuro)

    1. biti umerjen, zmeren (v)

    2. pren. pomeriti se (s)
  • mōbile

    A) agg.

    1. premičen, gibljiv:
    bene mobile ekon. premičnina
    caratteri mobili tisk premične črke
    feste mobili relig. premični prazniki
    guardia mobile voj. hist. deželna bramba
    scala mobile ekon. premična lestvica
    squadra mobile leteči odred (policije)

    2. pren. nestalen, spremenljiv, vrtljiv

    B) m

    1. premičnina

    2. kos pohištva:
    mobile bar omarica za pijače
    mobili in noce orehovo pohištvo
    bel mobile! čuden patron, posebnež
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • moglie f žena, soproga:
    dar la figlia in moglie dati hčer za ženo
    dare i calzoni alla moglie pustiti ženi, da nosi hlače
    prender moglie poročiti se, oženiti se
    PREGOVORI: tra moglie e marito non mettere il dito preg. ne vtikaj nosu v družinske zadeve
    moglie e buoi dei paesi tuoi preg. po ženo in vole samo v domači kraj
  • mōlle

    A) agg.

    1. mehek:
    cuscino molle mehka blazina
    tessuti molli anat. mehka tkiva

    2. jezik mehek

    3. pren. blag, prijeten

    4. pren. (fiacco, moscio) mehkužen; medel:
    essere una pappa molla biti mevža

    5. moker, premočen, prepojen:
    occhi molli di pianto solzne oči
    PREGOVORI: una zuppa e un pan molle preg. eno in isto

    B) m

    1. mehko

    2. tekočina, voda:
    tenere il bucato in molle namočiti perilo
    tenere il becco in molle pren. nalivati, nacejati se

    3. vlaga
  • mona

    A) f severnoital., vulg. pizda:
    andare, mandare in mona pren. iti, poslati k vragu

    B) m pren. bedak, tepec
  • mondo2 m

    1. svet, vesolje:
    non è la fine del mondo pren. saj ni konec sveta
    da che mondo è mondo od zmeraj

    2. zemlja, svet:
    fare il giro del mondo prepotovati vso zemljo
    com'è piccolo il mondo! kako majhen je ta svet!
    in capo al mondo pren. na koncu sveta
    conoscere mezzo mondo veliko potovati
    per tutto l'oro del mondo za nič na svetu
    il nuovo mondo novi svet, Amerika
    il mondo antico stari svet
    il terzo mondo polit. tretji svet

    3.
    il mondo dell'al di là, l'altro mondo oni svet, onstranstvo
    cose dell'altro mondo! nemogoče, neverjetno!

    4. svet (vrste):
    il mondo vegetale, minerale, animale rastlinski, mineralni, živalski svet

    5. svet, ljudje, človeštvo:
    non preoccuparsi del mondo ne meniti se za ljudi
    gabbare il mondo prevarati vse
    il mondo presente človeštvo danes
    il mondo civile civilna družba
    il gran mondo, il bel mondo visoka družba

    6. (človeško) življenje:
    dare, mettere al mondo roditi
    lasciare il mondo umreti
    venire al mondo roditi se
    uomo di mondo izkušen mož
    prendere il mondo come viene znati se prilagoditi stvarnosti

    7. svet, civilizacija:
    il mondo classico klasični svet

    8. svet, srenja, sloj, razred:
    il mondo letterario literati
    il mondo operaio delavci, proletariat

    9. pren. množica, kup:
    avere un mondo di guai imeti kup skrbi

    10.
    mondo cane!, mondo ladro! presneto!, prekleto!
    PREGOVORI: il mondo non fu fatto in un giorno preg. svet ni bil ustvarjen v enem samem dnevu
    il mondo è fatto a scale, chi le scende e chi le sale preg. življenje je lestev, po kateri se eni dvigajo, drugi pa spuščajo
    tutto il mondo è paese preg. ves svet je ena sama vas
  • moneta f

    1. denar:
    pagare in moneta sonante plačati v gotovini
    pagare qcn. con la stessa moneta pren. komu vrniti milo za drago
    prendere qcs. per buona moneta pren. vzeti kaj za čisto resnico
    moneta senza conio pren. prevare, goljufije

    2. denar, kovanec:
    moneta forte konvertibilni denar

    3. drobiž:
    mi può dare mille lire in moneta? ali mi lahko zamenjate tisoč lir za drobiž?
  • montagna f

    1. gora:
    essere grande come una montagna pren. biti velik kot gora, zelo velik
    tappa di montagna šport gorska etapa
    la montagna ha partorito un topolino pren. tresla se gora, rodila se je miš
    montagne russe igre toboganska železnica (v lunaparku)

    2. hribi, planine, hriboviti svet:
    villeggiare in montagna letovati v planinah
    villaggio di montagna hribovska vas

    3. pren. gora, velik kup:
    ho una montagna di piatti da lavare oprati moram goro posode
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • Morfēo m

    1. mitol. Morfej

    2.
    cadere in braccia a Morfeo pren. zaspati
  • mōrte f

    1. smrt:
    morte immatura prerana smrt
    mettere a morte ubiti
    venire a morte umreti
    questione di vita o di morte vprašanje življenja ali smrti
    silenzio di morte mrtvaška tišina
    avercela a morte con qcn. koga smrtno sovražiti
    morte bianca bela smrt
    morte in vacanza pren. mrlič

    2. smrt, smrtna kazen:
    condannare a morte obsoditi na smrt

    3. pren. konec, propad

    4. kulin. najprimernejša priprava jedi
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mōssa f

    1. kretnja; ekst. voj. premik, premikanje:
    spiare le mosse del nemico skrivaj opazovati sovražnikovo premikanje

    2. gib, kretnja, gesta

    3. pren. akcija, poteza, korak:
    mossa falsa, errata narobe, zgrešena poteza

    4. pren. začetek:
    essere sulle mosse (di) biti na tem, da
    prendere le mosse da začenjati s

    5. šah poteza:
    scacco matto in due mosse šah mat v dveh potezah
    rubare la mossa prehiteti nasprotnika
  • mostra f

    1. razkazovanje:
    mettere in mostra razkazovati
    mettersi in mostra razkazovati se

    2. videz, hlinjenje:
    far mostra di hliniti
    la sua bravura è solo una mostra njegova sposobnost je le navidezna

    3. razstava; ekst. razstavišče:
    mostra campionaria vzorčna razstava

    4. trgov. izložba

    5. trgov. vzorec

    6. vratni okvir

    7. obl. (mostrina) našiv

    8. številčnica (na uri)
  • mōto1 m fiz. gibanje:
    moto rettilineo premočrtno gibanje
    moto curvilineo krivočrtno, krivuljno gibanje
    moto uniforme enakomerno gibanje

    2. gib, gibanje, premikanje:
    mettere in moto una macchina pognati stroj, avto
    mettersi in moto pren. stopiti v akcijo

    3. gibanje, hoja:
    devi far più moto moraš se več gibati

    4. gib, kretnja, gesta:
    non riuscì a nascondere un moto di impazienza ni mogel skriti rahle nestrpnosti

    5. vzgib

    6. upor, nemir