limone
A) m
1. bot. limonovec, citronovec (Citrus limonum)
2. limona, citrona:
limone spremuto, ožeta limona; pren. izkoriščena in zavržena oseba
essere giallo come un limone biti bled kot cunja
essere più agro del limone pren. biti skopuški
B) agg. invar. limonasto rumen:
una camicetta giallo limone limonasto rumena bluza
Zadetki iskanja
- linea f
1. črta:
tirare, disegnare una linea potegniti, zarisati črto
linea di partenza šport štartna črta
linea d'arrivo šport ciljna črta
2. mat.
linea retta premica
linea curva krivulja
3. meja, mejna črta:
linea di vetta (spartiacque) razvodje
4. črtica (na toplomerih):
la febbre è salita di qualche linea vročica je malo narasla
5. ekst. rast, vitka linija:
conservare la linea obdržati linijo, vitkost
6. kroj, model; ekst. eleganca:
abito di linea classica klasična obleka, klasično krojena obleka
7. voj. bojna črta:
vittoria su tutta la linea zmaga na vsej črti, popolna zmaga
essere in prima linea pren. biti v prvih vrstah; prednjačiti
8. vod; zveza:
linea d'alta tensione elektr. visokonapetostni vod
Roma è in linea ptt imate zvezo z Rimom
9. linija, smernice, načela:
linea di condotta obnašanje, ravnanje
essere in linea con le direttive del partito biti na liniji s smernicami stranke
10. proga:
linea ferroviaria, marittima, aerea železniška, pomorska, letalska proga
linea dell'autobus avtobusna proga
nave di linea linijska ladja
11.
linea difensiva voj. obrambna črta
linea d'attacco šport napad, napadalna vrsta
12. koleno:
linea maschile moško koleno
13.
in linea di principio, di massima načeloma, v principu - lingua f
1. anat. jezik:
mordersi la lingua pren. ugrizniti se v jezik
avere la lingua lunga pren. imeti dolg jezik, biti jezikav
non avere peli sulla lingua pren. ne imeti dlake na jeziku
avere qcs. sulla punta della lingua imeti kaj vrh jezika
tieni la lingua in bocca! drži jezik za zobmi!, tiho!
2. kulin. jezik (goveji, telečji):
lingua affumicata prekajeni jezik
3.
lingua cervina stonožnik (Scolopendrium officinarum)
4. jezik, govor:
lingua materna materin jezik
lingua volgare italijanski jezik (ne latinski)
5.
lingua furfantina rokovnjaški jezik, žargon
lingua giuridica pravni jezik
6. absol. italijanščina, italijanski jezik:
parlare in lingua govoriti knjižno italijanščino (ne narečja)
7. pren. narod, nacija
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. kar usta govore, tega polno je srce - lizza1 f borišče, bojišče (viteških iger) (tudi ekst.):
scendere, entrare in lizza pren. udeležiti se tekmovanja, diskusije - lōco m invar. pren. knjižno rod:
d'alto loco plemenitega rodu
in alto loco oblastniški, ki ima (v državi) oblast - lōde f
1. hvala, pohvala:
parlare in lode di qcn. hvaliti koga
cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
tornare a lode di qcn. biti komu v čast
senza infamia e senza lode povprečen
2. zasluga, vrlina
3. šol.
laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
dieci con lode odlična ocena s pohvalo - lontananza f
1. oddaljenost:
in lontananza od daleč
2. odsotnost - lōtta f
1. boj, borba:
ingaggiare una lotta con un nemico spopasti se s sovražnikom
lotta accanita ogorčena borba
lotta spietata neusmiljen boj
lotta corpo a corpo boj prsi ob prsi
2. šport rokoborba:
lotta greco-romana rokoborba v grško-rimskem slogu
3. boj, borba, spopad:
lotta politica politični boj
lotta di classe razredni boj
lotta per l'esistenza boj za preživetje
lotta all'ultimo sangue boj do zadnje kapljice krvi, boj na življenje in smrt - luce
A) f
1. fiz. luč, svetloba
2. svetloba:
alla luce del giorno pri dnevni svetlobi
dare alla luce pren. roditi, dati na beli dan
venire alla luce pren. roditi se
venire in luce pren. pokazati se
far luce su qcs. pren. kaj osvetliti
alla luce del sole javno
3. svetloba, svetlobni vir:
luci della ribalta pren. gledališki oder, gledališče
cinema a luce rossa kino s pornografskimi filmi
4. avto luči:
luci di posizione pozicijske luči
5. luč, svetlobni signal:
luce verde, rossa zelena, rdeča luč
luce intermittente utripajoča luč
6. ekst. elektrika:
pagare la bolletta della luce plačati račun za elektriko
7. arhit. razpon
8. gradb. debelina, premer (cevi, voda ipd.)
B) agg. invar. astr.
anno luce svetlobno leto - lungo
A) agg. (m pl. -ghi)
1. dolg:
lungo disteso kot je dolg in širok
fare il passo più lungo della gamba pren. stopiti dlje, kot zmore noga; pretiravati
abito lungo dolga večerna obleka
fare il muso lungo pren. kujati se, čemeriti se
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
avere la lingua lunga pren. biti klepetav, opravljiv
avere la vista lunga pren. daleč videti
saperla lunga pog. biti premeten, prebrisan
2. dolg, visok:
essere più largo che lungo biti širši kot daljši
3. (časovno) dolg:
lungo viaggio dolgo potovanje
a lungo andare sčasoma
a lungo dolgo, dolgotrajno
mandare qcs. per le lunghe kaj odlašati
farla lunga kaj po nepotrebnem podaljševati
a lunga scadenza dolgoročen
4. (lento) počasen:
essere lungo nel(lo), a fare qcs. kaj počasi delati
5. redek, pog. dolg:
caffè lungo dolga kava
6. jezik dolg
PREGOVORI: le cose lunghe diventano serpi preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro
B) avv. daleč, predaleč
C) prep.
1. vzdolž, ob:
lungo il fiume vzdolž reke
2. (s časovno vrednostjo) v, na, med:
lungo i secoli v stoletjih
Č) m dolžina, oddaljenost:
misurare qcs. per il lungo kaj meriti po dolžini
per il lungo e il largo po dolgem in počez - luōgo m (pl. -ghi)
1. kraj, mesto; prostor:
far luogo narediti prostor, umakniti se; pravo pooblastiti, pooblaščati
in luogo di namesto
2. področje, dežela; kraj, mesto:
i luoghi santi sveta dežela, Palestina
luogo deputato pren. najprimernejše mesto
sono intervenute le autorità del luogo prišli so predstavniki krajevnih oblasti
3. zgradba, del zgradbe:
luogo di culto cerkev
luogo di pena kaznilnica
luogo di decenza stranišče
luogo pubblico javno mesto, javna zgradba
4. pren. primeren čas, primeren trenutek:
fare le cose a tempo e luogo narediti kaj ob primernem času in na primernem prostoru
fuori luogo neprimeren
aver luogo goditi se
5. mesto (v nekem zaporedju):
in primo, secondo, terzo luogo prvič, drugič, tretjič
in primo luogo predvsem
6. odlomek (knjige, spisa):
luogo comune pren. obrabljena fraza, kliše - lupo
A) m
1. zool. volk (Canis lupus):
avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
in bocca al lupo! srečno!
lupo di mare pren. morski volk
lupo mannaro volkodlak
2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
3. med. lupus
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
B) agg. invar.
cane lupo volčjak
pesce lupo luben (Labrax lupus) - lutto m
1. žalost, žalovanje:
lutto di famiglia smrt v družini
lutto nazionale državno žalovanje
2. črnina:
abito di lutto črnina
essere in lutto per qcn. žalovati za kom
portare il lutto nositi črnino, žalovati - ma
A) cong.
1. ampak, pa, vendar, toda:
sembra contento ma non lo è videti je zadovoljen, pa ni
2. a, vendar (na začetku stavka):
ma riprendiamo il nostro discorso a vrnimo se k naši temi
ma va là! pojdi no!
ma no! kaj res!
ma bravo! bravo, bravo!
ma chi crede di essere! kaj pa misli, da je!
3. (za okrepitev, zlasti v zvezi s pridevniki in prislovi)
ci vuole gente, ma gente in gamba potrebni so zares sposobni ljudje
B) m invar. ugovor; težava; neodločnost:
non c'è ma che tenga: vieni anche tu nobenih ugovorov, tudi ti greš zraven! - macchia1 f
1. madež, lisa:
macchia d'inchiostro madež od črnila
la malattia si espande a macchia d'olio pren. bolezen se naglo širi
macchia originale relig. izvirni greh
2. madež, pega:
macchia solare astr. sončna pega
macchia ionica fiz. ionska pega
macchia cieca anat. slepa pega
3. krivda, greh; sramota, žalitev:
un individuo con molte macchie sulla coscienza človek, ki ima veliko grehov na duši
lavare nel sangue una macchia v krvi oprati sramoto
cavaliere senza macchia e senza paura neoporečen in neustrašen mož - macchina f
1. stroj; naprava, aparat:
macchina ad acqua, idraulica stroj na vodni pogon
macchina a vapore parni stroj
macchina elettrica električni stroj
macchina ferroviaria železniška lokomotiva
macchina fotografica fotografski aparat
macchina da presa (cinepresa) film kinokamera
macchina da scrivere, per scrivere pisalni stroj
macchina da cucire šivalni stroj
macchina agricola kmetijski stroj
macchina utensile strojn. obdelovalni stroj
macchina da caffè aparat za kavo
fare una macchina pog. oprati (s pralnim, pomivalnim strojem)
fatto a macchina narejen površno, na hitro
2. avto:
macchina utilitaria nizkolitražni avto
farsi la macchina kupiti avto
andare in macchina peljati se z avtom
fare macchina indietro peljati vzvratno; pren. odstopiti od namere, premisliti si
3. pisalni stroj:
battere a macchina tipkati
scritto a macchina natipkan
macchina calcolatrice kalkulator
4. pren. stroj:
lavorare come una macchina delati kot stroj
5. pren. aparat; stroj, mašinerija:
la macchina dello stato državni aparat
la macchina dell'amministrazione birokratska mašinerija
6. pren. spletka, mahinacija - maddalena f skesanka:
fare la maddalena delati se ponižno in skesano - maggioranza f
1. večina, večji del:
nella maggioranza dei casi, in maggioranza največkrat, najčešče, v večini primerov
2. polit., pravo večina:
partito di maggioranza večinska stranka
maggioranza relativa relativna večina
maggioranza assoluta absolutna večina
maggioranza qualificata kvalificirana večina; ekst. (parlamentarna) večinska skupina
maggioranza silenziosa tiha večina - magno agg.
1. knjižno velik:
in pompa magna šalj. zelo razkošno
mare magno pren. kup, množica (razmetanih, pomešanih) stvari
aula magna svečana dvorana (na univerzi)
2.
Magno Veliki:
Carlo Magno Karel Veliki
3.
arteria magna anat. velika odvodnica, aorta - maiuscolo agg.
1. z velikimi črkami, v velikih črkah:
a lettere maiuscole pren. jasno in glasno
2. pren. velik, ogromen:
fungo maiuscolo velika goba