Franja

Zadetki iskanja

  • occhiato agg. okat, očesnat:
    brodo occhiato pren. juha z mastnimi cinki
    formaggio occhiato sir z luknjami
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • ōffa f

    1. pogača

    2. pren. knjižno darilo:
    dare l'offa a qcn. pridobiti, podkupiti koga z darilom, podmazati koga
  • olivo m bot. oljka (Olea europea):
    domenica degli olivi relig. cvetna nedelja, oljčnica
    olivo benedetto relig. blagoslovljena oljčna vejica
    offrire un ramoscello d'olivo pren. prihajati z oljkovo vejico
  • onerare v. tr. (pres. ōnero)

    1. obremeniti, obremenjevati; naložiti, nalagati breme (komu):
    onerare di tasse obremeniti z davki

    2. pren. naložiti, nalagati
  • onēsto

    A) agg.

    1. pošten, vrl

    2. čist, kreposten, čednosten

    3. spodoben, primeren

    B) m (f -ta)

    1. poštenjak, poštenjakinja

    2. pravično, pošteno
    PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni
  • onorare

    A) v. tr. (pres. onoro)

    1. častiti, počastiti:
    onorare la memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onorare il padre e la madre spoštovati očeta in mater
    onorare qcn. con una nomina komu izkazati časti z imenovanjem
    onorare qcn. della propria amicizia komu izkazati čast s svojim prijateljstvom
    onorare i defunti počastiti spomin na pokojne

    2. relig. častiti

    3. izpolniti obveznosti, plačati, izplačati:
    onorare una cambiale plačati menico

    B) ➞ onorarsi v. rifl. (pres. mi onoro) (fregiarsi) šteti si v čast:
    onorarsi dell'amicizia di qcn. šteti si v čast prijateljstvo s kom
  • osservanza f

    1. spoštovanje pravil, predpisov:
    di stretta osservanza strogo po predpisih, v skladu z normami

    2. (v pisemski korespondenci) spoštovanje:
    con profonda osservanza z globokim spoštovanjem
  • ōtto

    A) agg.

    1. osem:
    dare gli otto giorni dati odpoved (z osemdnevno najavo)
    in quattro e quattr'otto pren. en dva tri, v hipu, kot bi mignil; ekst. z lahkoto

    2. osem, osmica:
    abita al numero 8 stanuje na osmici
    prenda il numero otto stopite na osmico
    corpo otto tisk osmica (stopnja, velikost črk)

    B) m invar.

    1. osem; osmica:
    l'otto del mese osmega v mesecu
    l'interesse dell'otto per cento osemodstotne obresti
    oggi a otto danes teden
    ho preso un otto in latino šol. v latinščini sem dobil osmico

    2.
    otto volante (montagne russe) železnica (v lunaparku)

    3. šport osmerec
  • pace f

    1. mir:
    firmare la pace skleniti mir
    trattato di pace mirovna pogodba

    2. mir, sloga, složnost:
    far pace con qcn. pobotati se s kom
    vivere in pace con tutti živeti složno z vsemi

    3. mirnost, vedrina:
    darsi pace pomiriti se, sprijazniti se, vdati se
    mettere il cuore, l'animo in pace umiriti se, najti notranji mir
    non trovare mai pace biti večno nezadovoljen
    pigliarsela in santa pace kaj potrpežljivo, mirno sprejeti, požreti
    sopportare in pace pogumno prenesti
    con vostra buona pace brez zamere
    santa pace! za božjo voljo!

    4. knjižno blaženost:
    la pace eterna večna blaženost

    5. mir, (telesno) ugodje:
    lasciare in pace ne nadlegovati
    non dare pace preganjati, mučiti
  • padēlla f

    1. ponev:
    pesce in padella kulin. ocvrte ribe
    cadere dalla padella nella brace pren. priti z dežja pod kap

    2. posteljni grelec

    3. nočna posoda (za nepremične bolnike)

    4. steklarski lonec, steklarska ponev

    5. severnoital. mastni madež

    6. lovstvo zgrešeni strel:
    fare padella zgrešiti
  • pagare v. tr. (pres. pago)

    1. plačati, plačevati; izplačati:
    pagare lautamente, profumatamente bogato plačati
    pagare in natura plačati v naravi
    pagare alla consegna plačati ob prejemu blaga
    pagare a rate plačati v obrokih
    pagare qcn. sulla cavezza pren. koga takoj izplačati
    pagare qcs. a buon mercato kaj dobiti poceni
    pagare qcs. caro, salato, un occhio della testa kaj slano, zelo drago plačati
    quanto pagherei per... pren. kaj bi dal za...

    2. pog. ponuditi, plačati:
    pagare da bere a qcn. povabiti koga na pijačo

    3. pren. poplačati:
    pagare qcn. con la più nera ingratitudine koga poplačati z nehvaležnostjo

    4. absol. izplačati se:
    il delitto non paga zločin se ne izplača

    5. pren. (scontare) plačati:
    pagare la pena odsedeti kazen
    pagare il fio biti kaznovan, dobiti zasluženo kazen
    me la pagherai (cara)! to mi boš drago plačal!
    paga, Pantalone! ti, navadni zemljan, pa plačaj!
  • pala1 f

    1. lopata:
    con la pala pren. na veliko, z lopato

    2. ekst. lopata:
    la pala del remo lopata vesla
    ruota a pale kolo na lopate
  • palmo m

    1. (spanna) ped:
    avere il muso lungo un palmo pren. kujati se; (la notizia, il fatto)
    ha un palmo di barba pren. o tem že čivkajo vrabci na strehi
    conoscere a palmo a palmo poznati temeljito
    restare con un palmo di naso pren. oditi z dolgim nosom

    2. toskansko dlan:
    (cranio) pulito come il palmo della mano popolnoma gola (lobanja)

    3. ped (stara dolžinska mera)
  • paragone m

    1. primera, primerjava; primer:
    paragone calzante ustrezna primerjava
    termini del paragone elementa primerjave
    in paragone di, a paragone di v primeri s
    mettere, mettersi a paragone di, con primerjati (se) s, z
    non reggere al paragone ne vzdržati primerjave
    portare un paragone navesti primer

    2. kem.
    oro di fine paragone fino zlato
    pietra di paragone zlatarska oslica; pren. preizkusni kamen
    PREGOVORI: al paragone si conosce l'oro preg. ni vse zlato, kar se sveti
  • pari1

    A) agg.

    1. enak; enakovreden; podoben:
    avere pari diritti e doveri imeti enake pravice in dolžnosti
    essere pari di, in biti enak po
    di pari passo pren. istočasno

    2. raven, zravnan:
    superficie pari ravna površina
    a piè pari sonožno; pren. popolnoma

    3. igre enak, izenačen:
    la partita è pari igra je izenačena
    essere pari biti si bot
    far pari e patta odigrati neodločeno
    conti pari poravnani računi

    4. pren.
    essere pari a biti kos čemu

    5. mat. paren, sod

    6.
    alla pari (au-pair):
    lavorare alla pari delati za hrano in stanovanje

    B) avv. enako:
    pari pari dobesedno; pog. takoj
    il compito è copiato pari pari naloga je prepisana dobesedno

    C) m, f vrstnik, vrstnica:
    un nostro pari naš vrstnik
    trattare da pari a pari ravnati kot enak z enakim
    da par suo kot se mu spodobi
    senza pari brez primere

    Č) m enakost:
    essere in pari biti enak, izravnan
    rendere pari a pari vrniti milo za drago
    a un pari enako, istočasno
    del pari prav tako
    al pari di kakor, kot
    in pari na istem nivoju:
    mettersi in pari coi programmi pren. uskladiti programe
  • parlare

    A) v. tr. (pres. parlo)

    1. govoriti:
    parlare piano govoriti počasi
    parlare forte govoriti glasno
    parlare a voce bassa govoriti potiho
    parlare a fior di labbra govoriti mrmraje
    parlare chiaro, apertamente govoriti jasno, odkrito
    parlare in punta di forchetta pren. šalj. govoriti afektirano
    con rispetto parlando naj mi ne zamerijo
    parlare grasso govoriti nespodobno, kvantati
    parlare a caso, a vanvera govoriti tjavdan
    parlare tra sé, dentro di sé razmišljati, govoriti sam zase
    parlare come un libro stampato pren. govoriti kot odprta knjiga
    questo si chiama parlare! tako je!, bravo!
    generalmente parlando na splošno

    2. spregovoriti; priznavati:
    l'accusato ha parlato obtoženec je priznal

    3.
    parlare a, con govoriti komu, s kom:
    parlare al vento, al muro, al deserto pren. govoriti gluhim ušesom
    parlare ai banchi pren. govoriti nepazljivim učencem
    parlare con qcn. a quattr'occhi govoriti s kom na štiri oči

    4. govoriti (imeti govor); pridigati ipd.
    parlare a favore di govoriti komu v prid
    parlare contro govoriti proti (komu, čemu)
    parlare a braccio govoriti brez priprave, iz rokava

    5. govoriti, razpravljati:
    parlare di qcs. govoriti, razpravljati o čem
    parlare del più e del meno govoriti o tem in onem, kramljati
    far parlare di sé biti predmet opravljanj, kritike; postati slaven
    parlarsi addosso pren. samozadovoljno govoriti o sebi

    6. govoriti, prikazati:
    l'articolo parla di članek govori o

    7. pren.
    parlare a gesti govoriti s kretnjami
    i meridionali parlano con le mani južnjaki govorijo z rokami
    parlare coi piedi brcati; pren. govoriti neumnosti

    B) v. tr. govoriti (jezik):
    parlare più lingue govoriti več jezikov
    parlare francese govoriti francosko
    parla un inglese perfetto odlično govori angleško
    parlare arabo, ostrogoto, turco pren. govoriti nerazumljivo

    C) ➞ parlarsi v. rifl. (pres. ci parliamo)

    1. govoriti (s kom)

    2. ekst. biti s kom v dobrih odnosih

    3. pog. ljubimkati

    Č) m govor, govorjenje
  • parōla f

    1. beseda:
    nel vero senso della parola v pravem pomenu besede
    non capire una sola parola ne razumeti prav nič
    parola per parola dobesedno
    giochi di parole besedne igre
    giro di parole ovinkarjenje; perifraza, opis
    togliere la parola di bocca sneti besedo z ust
    avere una parola sulla punta della lingua imeti besedo na konici jezika
    è questione di parole pren. samo za besede gre
    parole sante! res je! tako je!
    non ho parole...! ne najdem besed..., ne vem, kako naj se zahvalim...!
    parole di fuoco pren. ognjevite, ostre besede
    bollare qcn. con parole di fuoco koga ostro obsoditi
    buone parole prijazne besede
    male parole hude, osorne besede
    parole grosse žaljive besede
    venire a parole sporeči se
    scambio di parole razprava, diskusija
    in altre parole z drugimi besedami, drugače povedano
    uomo di poche parole redkobeseden mož
    misurare, pesare le parole tehtati besede
    sprecare le parole govoriti zaman
    togliere la parola di bocca a qcn. komu sneti besedo z ust
    pigliare qcn. per la parola koga držati za besedo
    ricacciare in gola la parola a qcn. koga prisiliti, da se opraviči

    2. beseda, pogovor, pouk:
    ascoltare le parole di qcn. poslušati besede, nasvet nekoga
    la parola di Dio božja beseda, božji nauk

    3. beseda, izraz, rek:
    mettere, spendere una buona parola per qcn. zavzeti se za koga
    in una parola pren. skratka
    la persona, l'oggetto in parola imenovana oseba, omenjeni predmet
    parola d'ordine pren. geslo, slogan
    parole čenče, govorjenje:
    essere buono solo a parole znati se samo širokoustiti
    è una parola! pren. to je lahko reči!
    quante parole! koliko nepotrebnih besed!
    parole, parole, parole! besede, besede, besede!

    4. govor:
    il dono della parola dar govora
    restare senza parola obnemeti

    5. beseda (na zboru, skupščini ipd.):
    chiedere la parola prositi za besedo
    prendere la parola spregovoriti (v javnosti)
    troncare la parola in bocca a qcn. koga prekiniti
    la parola all'accusato, alla difesa besedo ima obtoženec, obramba

    6. govor (način, oblika):
    avere la parola facile biti zgovoren

    7. beseda, besedica, omemba:
    non una parola, mi raccomando! niti besedice, prosim!
    non fare parola con qcn. di qcs. komu niti črhniti besedice o čem

    8. beseda, obljuba:
    dare la parola obljubiti
    mancare, venire meno alla parola ne držati obljube
    essere di parola biti mož beseda
    parola d'onore! častna beseda!
    rimangiarsi la parola sneti besedo, obljubo
    PREGOVORI: a buon intenditor poche parole preg. pametnemu zadošča beseda
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev