Franja

Zadetki iskanja

  • mio

    A) agg.

    1. moj

    2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
    caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
    Dio mio! moj Bog!

    3. moj (zame običajen):
    non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)

    B) pron.

    1. moje

    2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
    mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
    non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
    devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
    è dalla mia drži z mano, na moji strani je
    hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
    ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
  • miserēre m invar.

    1. relig. mizerere:
    essere al miserere pren. umirati, biti na koncu z močmi

    2. med.
    mal del miserere mizerere, atrepsija:
    fa venire il mal del miserere pren. neznosno je tečen; stvar je ogabna
  • mitragliare v. tr. (pres. mitraglio) voj. mitraljirati; streljati, obstreljevati s strojnico:
    mitragliare qcn. di domande pren. koga zasuti, zasipati z vprašanji
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • montare

    A) v. intr. (pres. monto)

    1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
    montare in bestia pren. pobesneti
    montare in cattedra pren. modrijaniti
    montare in collera pren. ujeziti se
    montare in treno, in vettura stopiti na vlak
    montare sulla nave vkrcati se
    gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
    gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe

    2. jezditi

    3. dvigati se:
    il sole monta sonce vzhaja

    B) v. tr.

    1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
    montare le scale vzpenjati se po stopnicah
    montare un cavallo zajahati konja
    montare la guardia iti na stražo, stražiti

    2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati

    3. dvigati; povečati:
    montare la panna tolči, stepati smetano
    montare una notizia napihniti novico
    montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem

    4. veter. obrejiti

    5. vdelati (dragulj)

    6. navt. (doppiare) objadrati

    7. film montirati

    C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se
  • mostrare

    A) v. tr. (pres. mostro)

    1. kazati:
    l'orologio mostra le ore ura kaže ure
    mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
    mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
    mostrare i pugni žugati
    mostrare a dito pokazati s prstom

    2. pokazati, dokazati; poučiti:
    mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb

    3. hliniti, delati, pretvarjati se:
    mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti

    B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)

    1. kazati se, pokazati se

    2. delati, pretvarjati se

    3. prikazati se
  • motore

    A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
    albero motore avto gonilna gred
    forza motrice gonilna sila
    nervo motore anat. gibalni živec

    B) m

    1. filoz. gibalo, počelo:
    primo motore Bog

    2. pren. gibalo; vzrok

    3. tehn. motor:
    motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
    motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
    motore a benzina bencinski motor
    motore Diesel dizelski, dizel motor
    motore elettrico električni motor, elektromotor
    motore idraulico hidravlični motor
    motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
    motore a due tempi dvotaktni motor
    motore a quattro tempi štiritaktni motor
    motore a razzo reaktivni motor

    4. ekst. motorno vozilo:
    sport del motore motorizem, motoristika
    corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • multa f pravo globa:
    infliggere una multa oglobiti, kaznovati z globo
    conciliare una multa pisarn. takoj plačati globo
    multa per divieto di sosta globa zaradi prepovedanega ustavljanja
  • muōvere*

    A) v. tr. (pres. muōvo)

    1. premakniti, premikati; gibati:
    muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
    muovere la testa prikimati, odkimati
    muovere la coda mahati z repom
    muovere i primi passi shoditi
    non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

    2.
    muovere una macchina pognati stroj
    muovere una causa a qcn. koga tožiti
    muovere un inganno nastaviti past
    muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
    muovere un rimprovero pokarati, grajati

    3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
    muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
    una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
    non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

    4. šah napraviti potezo

    B) v. intr.

    1. kreniti; iti (proti):
    la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

    2. začeti, začenjati; pren. izhajati

    C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

    1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
    nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

    2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

    3. pren. upreti se

    4. biti ganjen:
    muoversi a pietà usmiliti se
    muoversi a sdegno biti ogorčen
  • muratura f gradb. zidanje, zidava:
    muratura di mattoni zidanje z zidaki
    muratura a calcestruzzo zidanje z malto
    muratura a secco suho zidanje
  • naso m

    1. nos:
    naso aquilino orlovski nos
    naso a patata krompirjast nos
    naso a sella anat., med. sedlasti nos
    col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
    affilare il naso hujšati
    arricciare, torcere il naso vihati nos
    avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
    avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
    dare di naso in qcn. naleteti na koga
    ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
    menare per il naso vleči za nos
    rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
    soffiarsi il naso usekniti se
    non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu

    2. pren. obraz; nos:
    allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
    mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
    mettere sotto il naso dati pod nos
    sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom

    3. nos (voh):
    andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
    avere naso, buon naso imeti nos, dober nos
  • natura f

    1. narava:
    i fenomeni della natura naravni pojavi
    in natura v naravi, po naravnem redu
    natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
    i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo

    2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
    la natura dei metalli lastnost kovin
    la natura dell'uomo človeška narava
    una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
    è nella natura delle cose to je v naravi stvari
    mutare natura spremeniti se
    pagare il tributo alla natura evfemistično umreti

    3. človek:
    la natura umana človeštvo, človeški rod

    4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo

    5. trgov. natura, blago:
    pagare in natura plačati v naturi, z blagom

    6. umet.
    natura morta tihožitje
  • neanche

    A) avv.

    1. sploh ne, nikakor ne:
    neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!

    2. niti (v podkrepitev negacije):
    non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka

    3. celo... ne, še... ne:
    neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal

    B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
    neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal
  • noi pron. m, f

    1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
    noi siamo democratici mi smo demokrati
    siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

    2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
    a noi! živeli!
    torniamo a noi vrnimo se k stvari

    3. (skupaj z raznimi predlogi)
    da noi pri nas (doma, v našem kraju)
    parlano di noi govorijo o nas
    vieni con noi pojdi z nami
    ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
    non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

    4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
    noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

    5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
    quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

    6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
    noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
    gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo
  • nōia f

    1. dolgčas:
    ammazzare la noia ubijati dolgčas
    avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
    venire a noia naveličati se (koga, česa)

    2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
    avere noie con la legge imeti težave z zakonom
    la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja

    3. sitnež, nadležnež
  • nonostante

    A) prep. kljub:
    nonostante la pioggia è uscito senza ombrello kljub dežju je šel z doma brez dežnika

    B) cong.
    nonostante, nonostante che čeprav, čeravno:
    non ha mollato nonostante (che) tutti cercassero di convincerlo ni popustil, čeprav so ga vsi poskušali prepričati
  • nōve

    A) agg. invar. devet:
    abito al numero nove stanujem na številki devet
    prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico

    B) m invar.

    1. devet; devetica:
    la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
    ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice

    2. f pl. devet, deveta ura
  • nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
    nuvola di polvere oblak prahu
    andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
  • oberare v. tr. (pres. ōbero) (sovraccaricare) preobremeniti, preobremenjevati; naložiti, nalagati breme:
    oberare qcn. di lavoro koga preobremenjevati z delom