mio
A) agg.
1. moj
2. (za izražanje naklonjenosti, blagohotnosti)
caro il mio uomo dragi moj gospod; (v vzklikih)
Dio mio! moj Bog!
3. moj (zame običajen):
non voglio rinunciare alla mia partita domenicale nočem se odreči svoje tedenske partije (kart)
B) pron.
1. moje
2. (v absolutni rabi v nekaterih izrazih)
mi accontento del mio zadovoljim se s svojim, s tistim, kar imam
non abito più coi miei ne živim več s svojo družino
devo anch'io dire la mia naj tudi jaz povem svoje
è dalla mia drži z mano, na moji strani je
hai ricevuto l'ultima mia dalla Francia? ali si prejel moje zadnje pismo iz Francije?
ho passato anch'io le mie tudi jaz sem veliko prestal
Zadetki iskanja
- miserēre m invar.
1. relig. mizerere:
essere al miserere pren. umirati, biti na koncu z močmi
2. med.
mal del miserere mizerere, atrepsija:
fa venire il mal del miserere pren. neznosno je tečen; stvar je ogabna - mitragliare v. tr. (pres. mitraglio) voj. mitraljirati; streljati, obstreljevati s strojnico:
mitragliare qcn. di domande pren. koga zasuti, zasipati z vprašanji - mōdo m
1. način:
avverbio di modo jezik načinovni prislov
complemento di modo jezik prislovno določilo načina
modo di dire jezik fraza, reklo
in modo strano čudno
in questo modo tako
in special modo posebno
di modo che, in modo da tako da
in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
in qualche modo nekako
in qualunque modo za vsako ceno
in tutti i modi kakorkoli že
2.
modi vedenje, navada:
modi villani neolikano vedenje
in malo modo nevljudno, grobo
vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko
3. pravilo, meja:
fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
oltre modo nadvse
persona a modo poštenjak
4. jezik naklon, modus
5. glasba tonovski način:
modo maggiore durov tonovski način
modo minore molov tonovski način
6. pravo breme - montare
A) v. intr. (pres. monto)
1. vzpeti, vzpenjati se, stopiti (na):
montare in bestia pren. pobesneti
montare in cattedra pren. modrijaniti
montare in collera pren. ujeziti se
montare in treno, in vettura stopiti na vlak
montare sulla nave vkrcati se
gli è montata la mosca al naso pren. nenadoma se je ujezil
gli è montato il sangue alla testa pren. od jeze je bil ves iz sebe
2. jezditi
3. dvigati se:
il sole monta sonce vzhaja
B) v. tr.
1. vzpeti, vzpenjati se (po); stopiti (na):
montare le scale vzpenjati se po stopnicah
montare un cavallo zajahati konja
montare la guardia iti na stražo, stražiti
2. montirati; namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; sestaviti, sestavljati
3. dvigati; povečati:
montare la panna tolči, stepati smetano
montare una notizia napihniti novico
montare la testa a qcn. koga razvneti z laskanjem
4. veter. obrejiti
5. vdelati (dragulj)
6. navt. (doppiare) objadrati
7. film montirati
C) ➞ montarsi v. rifl. (pres. mi monto) vznemiriti, vznemirjati se; razvneti se - mostrare
A) v. tr. (pres. mostro)
1. kazati:
l'orologio mostra le ore ura kaže ure
mostrare i denti škripati z zobmi; pren. pokazati zobe
mostrare la lingua pokazati jezik; spakovati se
mostrare i pugni žugati
mostrare a dito pokazati s prstom
2. pokazati, dokazati; poučiti:
mostrare l'infondatezza delle accuse dokazati neutemeljenost obtožb
3. hliniti, delati, pretvarjati se:
mostrare lucciole per lanterne pren. natvesti
B) ➞ mostrarsi v. rifl. (pres. mi mostro)
1. kazati se, pokazati se
2. delati, pretvarjati se
3. prikazati se - motore
A) agg. (f -trice) gibalen, gonilen, ki poganja, motoren:
albero motore avto gonilna gred
forza motrice gonilna sila
nervo motore anat. gibalni živec
B) m
1. filoz. gibalo, počelo:
primo motore Bog
2. pren. gibalo; vzrok
3. tehn. motor:
motore a combustione esterna motor z zunanjim izgorevanjem
motore a combustione interna motor z notranjim izgorevanjem
motore a benzina bencinski motor
motore Diesel dizelski, dizel motor
motore elettrico električni motor, elektromotor
motore idraulico hidravlični motor
motore pneumatico pnevmatični, zračni motor
motore a due tempi dvotaktni motor
motore a quattro tempi štiritaktni motor
motore a razzo reaktivni motor
4. ekst. motorno vozilo:
sport del motore motorizem, motoristika
corsa dietro motori šport (kolesarska) dirka za motorji - mulino m
1. mlin:
mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
mulino a vento mlin na veter
mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin
2. geol.
mulino glaciale ledeniški mlin
3. ekst. neutruden intelektualni delavec
PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode - multa f pravo globa:
infliggere una multa oglobiti, kaznovati z globo
conciliare una multa pisarn. takoj plačati globo
multa per divieto di sosta globa zaradi prepovedanega ustavljanja - muōvere*
A) v. tr. (pres. muōvo)
1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom
2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati
3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere
4. šah napraviti potezo
B) v. intr.
1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji
2. začeti, začenjati; pren. izhajati
C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)
1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!
2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se
3. pren. upreti se
4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen - muratura f gradb. zidanje, zidava:
muratura di mattoni zidanje z zidaki
muratura a calcestruzzo zidanje z malto
muratura a secco suho zidanje - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - natura f
1. narava:
i fenomeni della natura naravni pojavi
in natura v naravi, po naravnem redu
natura naturante, naturata filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava
i tre regni della natura živalstvo, rastlinstvo, rudninstvo
2. narava, bistvo; nrav; lastnost, značilnost:
la natura dei metalli lastnost kovin
la natura dell'uomo človeška narava
una natura collerica, malinconica vzkipljiva, melanholična nrav
è nella natura delle cose to je v naravi stvari
mutare natura spremeniti se
pagare il tributo alla natura evfemistično umreti
3. človek:
la natura umana človeštvo, človeški rod
4. pog. (zunanje, zlasti žensko) spolovilo
5. trgov. natura, blago:
pagare in natura plačati v naturi, z blagom
6. umet.
natura morta tihožitje - neanche
A) avv.
1. sploh ne, nikakor ne:
neanche per idea!, neanche per sogno! sploh ne!, kje pa!
2. niti (v podkrepitev negacije):
non ho in tasca neanche un soldo v žepu nimam niti ficka
3. celo... ne, še... ne:
neanche un bambino si comporterebbe così še otrok se ne bi tako obnašal
B) cong. pa če (uvaja dopustne stavke + gerundiv ali nedoločnik):
neanche a pagarlo, neanche pagandolo a peso d'oro lo farebbe tega ne bi storil, pa če bi mu z zlatom plačal - noi pron. m, f
1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti
2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari
3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo
4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju
5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti
6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo - nōia f
1. dolgčas:
ammazzare la noia ubijati dolgčas
avere a noia imeti za dolgočasno, nadležno; sovražiti
venire a noia naveličati se (koga, česa)
2. nadlega, zoprnost, odvratnost; težava, neprilika:
avere noie con la legge imeti težave z zakonom
la macchina ha qualche noia al motore motor pri avtu nekaj nagaja
3. sitnež, nadležnež - nonostante
A) prep. kljub:
nonostante la pioggia è uscito senza ombrello kljub dežju je šel z doma brez dežnika
B) cong.
nonostante, nonostante che čeprav, čeravno:
non ha mollato nonostante (che) tutti cercassero di convincerlo ni popustil, čeprav so ga vsi poskušali prepričati - nōve
A) agg. invar. devet:
abito al numero nove stanujem na številki devet
prendiamo l'autobus numero nove pojdimo z avtobusom številka devet, z devetico
B) m invar.
1. devet; devetica:
la prova del nove mat. preizkus z devetico, devetični preizkus ekst. preizkusni kamen
ha la pagella piena di nove v spričevalu so same devetice
2. f pl. devet, deveta ura - nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
nuvola di polvere oblak prahu
andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov - oberare v. tr. (pres. ōbero) (sovraccaricare) preobremeniti, preobremenjevati; naložiti, nalagati breme:
oberare qcn. di lavoro koga preobremenjevati z delom