Franja

Zadetki iskanja

  • fumo

    A) m

    1. dim:
    far fumo dimiti se, kaditi se
    sapere di fumo imeti okus po dimu
    fumo negli occhi pren. pesek v oči
    vedere qcn. come il fumo negli occhi pren. ne prenesti koga
    andare in fumo pren. propasti, iti po vodi
    mandare in fumo pren. preprečiti, spodnesti

    2. (tobačni) dim; kajenje:
    le malattie provocate dal fumo bolezni, ki jih povzroča kajenje
    scusi, il fumo la molesta? oprostite, vas kajenje moti?

    3. para:
    il fumo della pentola para iz lonca

    4. (prazen) videz, prazen dim, prazen zrak:
    le sue promesse sono tutto fumo, credi a me njegove obljube so en sam prazen dim in pena, verjemi mi
    vendere fumo varati, zavajati s praznimi obljubami
    venditore di fumo goljuf, prevarant
    PREGOVORI: molto fumo e poco arrosto preg. veliko dima in malo ognja; veliko kokodakanja in malo jajc
    non c'è fumo senza arrosto preg. ni dima brez ognja

    5. pren. nadutost, bahavost, ošabnost, napihnjenost:
    un uomo pieno di fumo ošabnež, napihnjenec

    6. pl. razvnetost, zamegljenost (razuma), zaslepljenost, hlapi:
    i fumi dell'ira zaslepljenost od jeze
    i fumi della sbornia stanno passando pijanost se bo razkadila

    B) agg. invar. (za samostalnikom) dimast, temno siv:
    grigio fumo temno siva barva
  • furia f

    1. bes, jeza:
    andare su tutte le furie pobesneti

    2. sila, silovitost, naval:
    la furia della passione sila, naval strasti
    furia di popolo ljudski nemir, razburjenost množic
    a furia di od samega, zaradi stalnega, od silnega:
    a furia di visite, lettere od samega obiskovanja, dopisovanja
    a furia di chiedere, di insistere od stalnega povpraševanja, od samega vztrajanja

    3. furija, razburljiv človek:
    mi aggredì come una furia napadel me je kot furija

    4. pren. furija, naglica:
    aveva furia di andarsene zelo se mu je mudilo
    in fretta e furia na vrat na nos
    lavorare di furia delati v naglici in nepremišljeno
  • garantito

    A) agg. zajamčen, garantiran:
    stoffa di lana garantita blago iz prave volne
    l'auto è garantita per tre anni avto ima triletno garancijo

    B) avv. gotovo, zanesljivo:
    garantito, me la pagherai! to mi boš brez skrbi plačal!
  • giacché cong. ker; ker pač; ko pa že; če že:
    giacché lo sai, perché me lo chiedi? če že veš, zakaj me sprašuješ?
  • gradire

    A) v. tr. (pres. gradisco) sprejeti z zadovoljstvom:
    gradisci l'augurio mio più sincero prejmi moja najiskrenejša voščila (v vljudnostnih frazah)
    gradirei una tazza di caffè rad bi skodelico kave (za izražanje prošnje)

    B) v. intr. biti všeč:
    non mi gradisce affatto uscire con questo tempo v takem vremenu me res ne mika hoditi ven
  • gravare

    A) v. tr. (pres. gravo) obremeniti, naložiti (tudi pren.):
    gravare gli alunni di compiti naložiti učencem naloge
    gravare i cittadini di tasse državljanom naložiti davščine
    gravare la mano su qcn. koga prestrogo kaznovati

    B) v. intr. pritiskati:
    l'arco grava sui pilastri lok pritiska na stebre; vsa teža loka je na stebrih
    tutte le spese gravano su di me vsi izdatki so na mojih plečih
  • grazia f

    1. ljubkost, lepota, milina:
    la grazia del volto milina obraza

    2. ljubeznivost, prijaznost:
    accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
    mala grazia neprijaznost, odurnost
    non avere garbo né grazia biti grob, oduren

    3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
    crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

    4. pren. prijeten vonj, okus:
    senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

    5. (navadno pl.) naklonjenost:
    entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
    godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

    6. usluga, milost:
    chiedere una grazia prositi za uslugo
    ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
    di grazia prosim

    7. relig. milost:
    anno di grazia leto Gospodovo
    essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
    essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
    troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
    grazia di Dio pog. božja dobrota:
    in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
    per grazia di Dio hvala bogu:
    per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

    8. pomilostitev:
    accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
    far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
    colpo di grazia milostni strel
    Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

    9. hvaležnost:
    render grazie zahvaliti se
  • guai inter. gorje!:
    guai a te! gorje tebi!
    guai ai vinti gorje premaganim
    sta' zitto, se no guai! tiho, če ne, bo po tebi!
    guai a me! gorje mi!, jojmene!
    guai a lasciarlo solo! ne fa di tutti i colori gorje, če ga pustiš samega, kaj vse ti bo skuhal!
  • guardare

    A) v. tr. (pres. guardo)

    1. gledati:
    guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
    guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
    guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
    non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
    non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
    guarda! guarda! glej, glej!
    guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
    stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
    che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?

    2. pazljivo gledati, opazovati:
    guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski

    3. paziti (na), varovati, braniti:
    Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
    guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči

    B) v. intr.

    1. gledati, paziti (na):
    guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve

    2. gledati, paziti, potruditi se:
    guarda di studiare glej, da se boš učil

    3. gledati proti, biti obrnjen proti:
    le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg

    C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)

    1. gledati se:
    guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu

    2. vzdržati se, varovati se:
    guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
    guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
    guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet

    3.
    si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
    stare a guardarsi pren. stati križemrok
    non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati
  • impiccare

    A) v. tr. (pres. impicco) obesiti, obešati:
    non lo faccio neanche se mi impiccano! tega ne storim, pa če me obesijo! tega ne storim za nič na svetu!

    B) ➞ impiccarsi v. rifl. (pres. mi impicco) obesiti, obešati se:
    impiccati! pojdi k vragu!
  • importare

    A) v. tr. (pres. impōrto)

    1. trgov. uvoziti, uvažati; pren. uvesti, uvajati; vnesti, vnašati

    2. imeti za posledico; pomeniti:
    un'impresa che importa forti spese podjetje, ki prinaša velike stroške

    B) v. intr. biti pri srcu, biti važno

    C) v. intr. impers.

    1. biti važno, brigati:
    non me ne importa nulla, un accidente, un fico secco malo, figo mi je mar

    2. biti potrebno
  • inaccessibile agg.

    1. nedostopen, težko dostopen:
    deserto inaccessibile težko dostopna puščava
    spesa inaccessibile pren. strošek, ki si ga ne moreš privoščiti

    2. pren. nedostopen; nedosegljiv; nedoumljiv:
    il direttore è inaccessibile do direktorja ni mogoče priti
    la teoria della relatività è per me inaccessibile relativnostna teorija mi je nedoumljiva
    essere inaccessibile alle preghiere ne pustiti se ganiti prošnjam
  • inchiodare

    A) v. tr. (pres. inchiōdo)

    1. pribiti:
    inchiodare un coperchio pribiti pokrov
    inchiodare alla croce pribiti na križ, križati

    2. pren. prikovati:
    l'influenza mi ha inchiodato al letto per una settimana gripa me je za teden dni prikovala na posteljo
    inchiodare l'auto naglo zavreti, zavirati

    3. pren. prevarati, ogoljufati

    B) ➞ inchiodarsi v. rifl. (pres. mi inchiōdo)

    1. zadolžiti, zadolževati se

    2. blokirati, biti blokiran:
    si è inchiodato il freno a mano blokirala je ročna zavora
  • inēzia f malenkost; neumnost:
    l'esame è stato per me un'inezia izpit je bil zame otročarija
  • in quanto

    A) avv. kot:
    in quanto minorenne non ha diritto di voto kot mladoletnik nima volilne pravice

    B) cong. ker

    C) prep. glede, kar zadeva:
    in quanto a me non ho appunti da fare kar zadeva mene, nimam ugovorov
  • la1

    A) art. determ. f sing.

    B) pron. f jo; to:
    la sento slišim jo
    chiamala pokliči jo!
    me la pagherai! to si boš zapomnil! ti že pokažem!
    La prego (vljudnostni izraz) prosim Vas
    la va male stvar slabo kaže
  • liēto agg. vesel, radosten; srečen, blažen:
    lieto di conoscerla me veseli, drago mi je (pri predstavljanju)
  • matto1

    A) agg.

    1. nor; neumen:
    diventare matto ponoreti
    sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
    fossi matto! saj nisem nor!
    essere matto dalla gioia biti presrečen
    essere matto da legare biti popolnoma nor
    è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
    comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
    testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
    andare matto per qcs. biti nor na kaj

    2. velik, hud, strašen:
    ho una paura matta pošteno me je strah
    volere un bene matto strašno imeti rad
    fare spese matte pretirano, noro zapravljati

    3. nepristen:
    oro matto nepristno zlato

    4. pren. mrtev

    5. slaboten, bolan

    B) m (f -ta)

    1. norec, norica; blaznež

    2. ekst. posebnež:
    gabbia di matti šalj. norišnica

    3. igre pagat:
    essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
  • meco pron. knjižno (con me) z mano, z menoj
  • mēglio

    A) avv.

    1. bolje; primerneje, zadovoljiveje:
    sentirsi meglio bolje se počutiti
    cambiare in meglio poboljšati se
    andare di bene in meglio zboljševati se (tudi iron.);
    vieni da me domani, o meglio stasera pridi k meni jutri ali raje kar danes

    2. laže, jasneje

    3. bolje, bolj; (z določnim členom) najbolje, najbolj:
    oggi lo studente è meglio preparato danes je dijak bolje pripravljen
    faccio il meglio che posso delam najbolje, kar morem

    B) agg. invar. boljši:
    la stoffa è meglio dell'altra to blago je boljše od onega; (z določnim členom) pog. najboljši:
    la camera meglio najboljša soba
    alla meglio, alla bell'e meglio kakor je mogoče, za silo

    C) m invar. najboljše:
    fare il meglio, fare del proprio meglio narediti, kar je v moči, kar najbolj se potruditi
    al meglio na najboljši način
    nel meglio na lepem, v naj(ne)primernejšem trenutku
    per il meglio najbolje, najlepše
    speriamo che tutto si metta per il meglio upajmo, da se bo vse uredilo
    per il tuo, suo, vostro meglio za tvoje, njegovo (njeno), vaše dobro

    Č) f invar. najboljše:
    avere la meglio (su) zmagati, premagati