Franja

Zadetki iskanja

  • fiēra1 f

    1. sejem:
    roba da fiera pren. malovredno blago, kramarska roba
    corbellar la fiera norčevati se iz ljudi
    t'ho portato la fiera prinesel sem ti s sejma odpustkov

    2. (vele)sejem:
    la fiera del mobile e dell'arredamento sejem pohištva in opreme
    fiera campionaria vzorčni sejem

    3. pren. velik nered, hrup, sejem, cirkus:
    cos'è questa fiera? kakšen sejem pa imate?
  • fonte

    A) f

    1. izvir, studenec:
    fonte limpida bister studenec
    attingere acqua alla fonte zajemati vodo iz studenca

    2. pren. vir, izvir:
    fonte di guadagno vir zaslužka
    ho appreso da fonte sicura iz zanesljivega vira sem izvedel

    B) m
    fonte battesimale krstni kamen
  • forse

    A) avv.

    1. mogoče, morda, morebiti, nemara:
    forse ho fatto male a dirglielo morda nisem storil prav, da sem mu povedal
    forse ce l'abbiamo fatta morda nam je pa le uspelo

    2. približno:
    saranno forse le cinque ura bo približno pet

    3.
    forse (non) morda, slučajno, mogoče (v retoričnih vprašanjih)
    non è forse vero? ali morda ni res?

    B) m invar. dvom, negotovost:
    essere, stare in forse biti v dvomih
    metteresti in forse la mia buona fede? mar dvomiš o moji dobronamernosti?
    senza forse zagotovo:
    arriverò giovedì senza forse zagotovo pridem v četrtek
    mettere in forse la propria vita ogrožati lastno življenje
  • gelato

    A) agg. leden:
    freddo gelato ledeno mrzel
    cono gelato sladoled v kornetu
    caffè gelato ledena kava
    rimasi gelato dallo spavento pren. oledenel sem od strahu

    B) m sladoled
  • giorno m

    1. dan:
    giorno feriale delovni dan
    giorno festivo praznik
    è l'uomo del giorno junak dneva je
    i fatti del giorno najnovejši dogodki
    mettersi, stare al giorno biti na tekočem
    giorni or sono nedavno
    a giorni kmalu, čez nekaj dni
    di giorno in giorno iz dneva v dan
    da un giorno all'altro nenadoma, kar naenkrat, čez noč
    di tutti i giorni vsakodnevno, vsakdanje, običajno:
    il vestito di tutti i giorni vsakdanja obleka
    un giorno nekega dne
    sul far del giorno ob svitu
    fare di notte giorno zabavati se vso noč, zamenjati dan z nočjo
    illuminare a giorno močno osvetliti
    chiaro come la luce del giorno pren. jasno kot beli dan
    ci corre quanto dal giorno alla notte različna sta si kot noč in dan
    oggi giorno dandanes
    ai miei, ai nostri giorni ko sem bil mlad, ko smo bili mladi, v naših časih
    finire i propri giorni pren. dopolniti svoje dni, umreti
    non avere tutti i suoi giorni pren. ne biti pri pravi, ne imeti vseh kolesc v glavi

    2. praznik, dan:
    il giorno della mamma materinski dan

    3.
    punto a giorno ažur
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Bog ni ustvaril sveta v enem dnevu
    dalla mattina si vede il giorno po jutru se dan pozna
  • girare

    A) v. tr. (pres. giro)

    1. vrteti; obrniti, obračati:
    girare la chiave nella toppa obrniti ključ v ključavnici
    girare gli occhi, lo sguardo obrniti pogled, pogledati okrog
    girare una pagina obrniti stran

    2. mešati (juho)

    3. obkrožiti, obpluti, obiti:
    girare l'isola obpluti otok
    girare lo scoglio pren. zaobiti nevarnost
    girare il paese iti po vasi, prehoditi vso vas
    girare il mondo prepotovati svet

    4. postaviti, prenesti, poslati (tudi pren.):
    ti giro la domanda zastavljam ti vprašanje
    girare una telefonata a qcn. vezati telefonski pogovor
    girare il pallone in porta šport streljati na vrata (nogomet)
    girare un conto ekon. prenesti račun
    girare una cambiale indosirati menico

    5. film snemati, posneti:
    girare una scena in esterni snemati eksterier
    si gira! pozor, snemamo!

    6. pren. obrniti, zaobrniti, speljati, drugače prikazati, dati drugačno obliko:
    gira e rigira pren. če stvar še tako obračamo
    girare il discorso pren. zaobrniti pogovor na drugo temo

    B) v. intr.

    1. obračati se, vrteti se, krožiti:
    la terra gira attorno al sole zemlja se vrti okrog sonca
    la testa mi gira pren. v glavi se mi vrti
    girare al largo pluti na odprtem; pren. biti previden
    girare l'anima, le scatole pog. gnjaviti, iti na živce

    2. hoditi; krožiti:
    è da questa mattina che giro že od jutra hodim
    il sangue gira nelle vene e nelle arterie kri kroži po venah in arterijah
    il denaro gira pren. denar se obrača
    le notizie girano novice krožijo

    3. zaviti, zavijati:
    il viottolo gira a sinistra stezica zavije na levo

    4. iti, teči okoli, obkrožati:
    la balaustrata gira attorno alla sala stebriščna ograja obkroža dvorano

    5. pren. vrtinčiti se, vrteti se, rojiti:
    mille idee mi girano per la testa tisoč idej mi roji po glavi
    secondo come gira pren. kakršne je pač volje
    cosa ti gira? kaj ti je?, kaj ti roji po glavi?, kaj ti ne pade na pamet?

    6. toskansko kisati se, kvariti se, cikati:
    il vino comincia a girare vino je začelo cikati

    C) ➞ girarsi v. rifl. (pres. mi giro) obrniti, obračati se:
    mi girai d'improvviso e lo vidi nenadoma sem se obrnil in ga zagledal
  • giù

    A) avv.

    1. dol, doli:
    scendi subito giù! pridi takoj dol!
    venite a giocare giù in cortile pridite se igrat na dvorišče
    andare su e giù hoditi gor in dol, sem in tja
    andare giù pren. oslabeti, iti na slabše
    essere giù di moda zastareti, iti iz rabe
    non mi va giù ne morem požreti, pogoltniti (tudi pren.);
    buttare giù podreti, porušiti; strmoglaviti:
    hanno buttato giù il governo strmoglavili so vlado
    buttare giù la pasta pog. dati kuhati testenine
    buttare giù un boccone pren. kaj mimogrede prigrizniti
    buttare giù un'idea, due righe na hitro orisati, skicirati zamisel
    buttarsi giù leči; pren. zgubiti pogum, obupati
    mandare giù il rospo pren. molče požreti nasilje, objestnost, nesramnost
    mettere giù odložiti:
    mettere giù il soprabito odložiti, sleči površnik
    tirare giù i santi del cielo pren. pridušati se, preklinjati
    venire giù ekst. podreti se:
    non mi muovo nemmeno se viene giù il mondo ne premaknem se od tod, pa če se svet podre
    viene giù un'acqua! lije kot iz škafa!

    2. giù giù (za izražanje dolgega, počasnega premikanja navzdol):
    si calava giù giù lungo la facciata della casa con una fune počasi se je spuščal z vrvjo po pročelju hiše

    3. (v eliptičnih izrazih prigovarjanja, ukaza, jeze ipd.)
    giù da quella sedia! dol s stola!
    giù le mani! roke dol!
    giù la maschera! pren. dovolj pretvarjanja!
    e giù botte da orbi nato pa so padle batine

    4.
    in giù navzdol:
    è caduto a testa in giù padel je z glavo navzdol

    5.
    da, di giù od spodaj:
    il rumore viene di giù hrup prihaja od spodaj
    da giù in su od spodaj navzgor
    di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod, z vseh strani

    6.
    su per giù, giù di lì približno, nekako:
    ha su per giù quarant'anni star je približno štirideset let
    saremo in venti o giù di lì kakih dvajset nas bo

    B) prep.
    giù per po:
    se ne veniva giù per il sentiero prihajal je po stezi
    andare su e giù per la strada, per la piazza, per la stanza hoditi gor in dol po ulici, po trgu, po sobi
  • giusto

    A) agg.

    1. pravičen, upravičen:
    pena giusta pravična kazen
    giusto premio pravična nagrada
    giusto desiderio upravičena želja
    siamo giusti! bodimo pravični!

    2. pravilen, resničen, utemeljen:
    dirle giuste govoriti iskreno, povedati po pravici

    3. pravšnji, pravi, primeren, ustrezen:
    arrivi al momento giusto prihajaš v pravem trenutku

    4. točen, natančen, pravilen:
    peso giusto pravilna teža
    colpo giusto natančen zadetek
    pietanza giusta di sale ravno prav soljena jed
    il giusto mezzo pren. zlata sredina

    B) avv.

    1. točno, natančno, pravilno:
    rispondere giusto odgovoriti pravilno
    colpire giusto pren. zadeti v polno
    stare giusto biti prav (obutev, obleka)

    2. prav:
    giusto te cercavo prav tebe sem iskal

    3. približno:
    penso che abbia giusto vent'anni mislim, da ima kakih dvajset let

    C) m

    1. pravičnik, pravični:
    dormire il sonno del giusto spati spanje pravičnega

    2. (kar je) pravično, pravična stvar:
    esigere, dare il giusto zahtevati, dati, kar je pravično
  • glōria1 f

    1. slava:
    il cammino della gloria pot do slave
    coprirsi di gloria ovenčati se s slavo
    essere avido di gloria biti slavohlepen
    lo feci per la gloria šalj. naredil sem to za slavo

    2. pren. ponos; junak:
    è una gloria nazionale narodni junak je
    vecchie glorie šport nekdanji asi

    3. božja slava, blaženost:
    Dio l'abbia in gloria Bog mu daj večni mir
    andare in gloria pren. veseliti se, skakati od veselja
    essere in gloria pren. šalj. biti v rožicah
    aspettare a gloria pren. nestrpno čakati
  • godere* v. intr. (pres. gōdo)

    1. biti srečen, veseliti se, radovati se, uživati:
    godo di vedervi in buona salute vesel sem, da vas vidim zdrave
    godere della compagnia di qcn. uživati v družbi nekoga
    prendere, pigliare a godere qcn. ponorčevati se iz koga, privoščiti si koga
    PREGOVORI: chi si contenta gode preg. z malim zadovoljnemu nič ne manjka

    2. imeti prednost, korist:
    la città gode di un magnifico panorama mesto ima prekrasen razgled

    3. uživati:
    godere a mangiare bene uživati v dobri jedi; popivati, veseljačiti
  • guaio m (pl. -ai)

    1. nesreča, nezgoda:
    trovarsi in un brutto guaio biti v hudi kaši
    andare in cerca di guai pren. iskati nesrečo

    2. sitnost, neprijetnost:
    ho avuto un sacco di guai imel sem kopico sitnosti
  • guidare

    A) v. tr. (pres. guido)

    1. voditi:
    guidare un gruppo di turisti voditi skupino turistov

    2. šport voditi, biti na čelu, biti v vodstvu:
    guidare la classifica voditi v skupni razvrstitvi

    3. voditi, upravljati, voziti:
    guidare i cavalli voditi konje
    ho imparato a guidare absol. naučil sem se voziti (avto)

    4. pren. voditi, usmerjati:
    guidare un popolo voditi ljudstvo
    guidare una spedizione voditi odpravo

    B) ➞ guidarsi v. rifl. (pres. mi guido) ravnati se:
    guidarsi col proprio buon senso ravnati se po zdravi pameti, presoji
  • il art. determ. m sing.

    1. (označuje določeno osebo ali stvar)
    prendi il treno delle sei e trenta pojdi z vlakom ob pol sedmih; nareč. ali pisarn.:
    è venuto anche il Mario prišel je tudi Mario
    il Rossi Francesco non ha ancora deposto Franc Rossi še ni bil zaslišan; (pred priimki slavnih osebnosti)
    il Petrarca Petrarka

    2. (označuje vrsto, kategorijo, razred)
    il debole va aiutato šibkemu, brezmočnemu je treba pomagati

    3. (s kazalno vrednostjo)
    Plinio il giovane Plinij mlajši

    4. vsak (z distributivno vrednostjo):
    il locale è chiuso il lunedì lokal je zaprt ob ponedeljkih
    costa duemila lire il chilo stane dva tisoč lir kilogram

    5. v, med (s časovno vrednostjo):
    ci vediamo il pomeriggio vidimo se popoldne
    sono nato il tre giugno rodil sem se tretjega junija
  • imbucare

    A) v. tr. (pres. imbuco)

    1. (impostare) dati v poštni nabiralnik:
    imbucare una lettera oddati pismo v nabiralnik

    2. vtakniti, vtikati:
    non so dove ho imbucato le chiavi ne vem, kam sem vtaknil ključe

    B) ➞ imbucarsi v. rifl. (pres. mi imbuco) vtakniti, vtikati se; ekst. skrivati se
  • immaginare, immaginarsi v. tr. (pres. /mi/ immagino)

    1. predstaviti, predstavljati si; zamisliti, zamišljati si:
    potete immaginarvi la nostra gioia lahko si predstavljate naše veselje
    posso? - s'immagini! lahko? - seveda! prosim! (kot pritrdilni odgovor)

    2. izmisliti, izmišljati; izumiti, izumljati

    3. domnevati, predpostaviti; domišljati si, utvarjati si; slutiti:
    immagino che sarete stanchi verjetno ste utrujeni
    immagina di saper tutto predstavlja si, da vse ve
    al vedere la sua faccia immaginai subito il peggio ko sem videl njegov obraz, sem takoj zaslutil najhujše
  • imperlare

    A) v. tr. (pres. impērlo)

    1. krasiti z biseri

    2. pren. orositi, oblivati:
    il sudore gli imperlava la fronte čelo mu je oblival znoj

    B) ➞ imperlarsi v. rifl. (pres. mi impērlo) orositi, orošati se:
    gli vidi la fronte imperlarsi di sudore videl sem, kako mu obraz obliva znoj
  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • lasciare

    A) v. tr. (pres. lascio)

    1. pustiti, puščati

    2. zapustiti, zapuščati:
    lasciare il paese zapustiti deželo, oditi iz dežele
    lasciare il marito, la moglie ločiti se od moža, od žene
    lasciare qcn. in asso pustiti koga na cedilu, koga nenadoma zapustiti
    lasciare la pelle umreti
    lasciarci il pelo pren. utrpeti hudo škodo
    lasciarci una gamba izgubiti nogo

    3. imenovati:
    lasciare qcn. erede imenovati koga za dediča
    lasciare detto, scritto sporočiti ustno, pisno

    4. pustiti, puščati; pozabiti, pozabljati:
    ho lasciato le chiavi nell'auto pustil sem ključe v avtu
    lasciare la lingua a casa pren. molčati, držati jezik za zobmi

    5. opustiti, opuščati; odreči, odrekati se:
    lasciamo gli scherzi! šalo na stran!

    6. prepustiti, prepuščati

    7. dovoliti; pustiti, dopuščati:
    lasciare dire, fare dopustiti, da se kaj govori, dela, ne meniti se (za)
    lasciare perdere ne meniti se
    lasciare friggere qcs., qcn. nel proprio olio, lasciare bollire qcs., qcn. nel proprio brodo ne posegati v koga, kaj; koga ali kaj prepustiti njegovi usodi
    lasciare andare uno schiaffo primazati klofuto
    lasciamo stare! dovolj o tem
    lasciare a desiderare biti pomanjkljiv, nezadovoljiv; biti vse prej kot popoln

    B) ➞ lasciarsi v. rifl. (pres. mi lascio) ločiti, ločevati se
  • avv.

    1. tam; tja:
    ero lì ad aspettarti tam sem te čakal
    vado lì e torno subito grem tja in se takoj vrnem
    siamo ancora lì pren. še vedno smo tam (pri starem)

    2. (podkrepitev) tam:
    lì muoviti! ti tam, zgani se!

    3. takrat, tedaj, tačas (temporalno):
    e la cosa finì lì no, in tukaj se je zadeva končala
    ero lì lì per rispondere ravno sem hotel odgovoriti
    essere lì lì per pripravljati se na kaj
    essere lì lì per piangere biti na tem, da se zjokaš

    4.
    di lì, da lì odtod
    giù di lì približno, okoli

    5.
    per lì ondod
    lì per lì sprva:
    lì per lì rimasi interdetto sprva sem bil osupel
  • liberazione f

    1. osvoboditev

    2. pren. odrešitev, razbremenitev, olajšanje:
    ho pagato il debito, che liberazione! izplačal sem dolg, kakšno olajšanje!