-
prestabilire v. tr. (pres. prestabilisco) vnaprej postaviti; prej določiti, določati
-
reimpostare v. tr. (pres. reimpōsto) ponovno postaviti, postavljati; vnovič zastaviti, zastavljati
-
ricandidare
A) v. tr. (pres. ricandido) ponovno kandidirati, ponovno postaviti za kandidata
B) ➞ ricandidarsi v. rifl. (pres. mi ricandido) ponovno kandidirati, biti kandidat
-
ricollocare v. tr. (pres. ricōlloco) nazaj postaviti, postavljati
-
ridimensionare
A) v. tr. (pres. ridimensiono)
1. (z reduciranjem) reorganizirati, prestrukturirati
2. pren. postaviti na pravo mesto; spraviti v pravo mero:
ridimensionare uno scrittore postaviti pisatelja na pravo mesto, ponovno ovrednotiti
B) ➞ ridimensionarsi v. rifl. (pres. mi ridimensiono) zreducirati se, primerno se zmanjšati
-
ridisporre* v. tr. (pres. ridispongo) ponovno, na novo postaviti, postavljati, razporediti, razporejati
-
riposare1 v. tr. (pres. ripōso) nazaj postaviti, postavljati; nazaj položiti, polagati
-
sbugiardare v. tr. (pres. sbugiardo) postaviti na laž
-
tariffare v. tr. (pres. tariffo) tarifirati; določiti, postaviti tarifo
-
tornare
A) v. intr. (pres. torno)
1. vrniti, vračati se; spet priti, prihajati:
tornare a casa vrniti se domov
tornare all'antico obnoviti, obnavljati stare navade
tornare a bomba vrniti se k temi
tornare daccapo vrniti se na začetek, začeti znova; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
tornare a galla spet priti na površje; pren. postati spet aktualno
tornare a gola izpahovati se (jed)
tornare al mondo, in vita ponovno oživeti, opomoči si
tornare in se zavedeti se; pren. spametovati se
questo si chiama Pietro torna indietro pog. šalj. glej, da sposojeno vrneš
2.
tornare a qcs. vrniti se k temi
tornare alla carica pren. vztrajati pri prošnji, zahtevi
tornare a dire, a fare qcs. kaj spet reči, storiti
tornare col pensiero a qcs. kaj priklicati v spomin, česa se spomniti
tornare sui propri passi, sulle proprie decisioni premisliti se
3. postati; spet postati (tudi pren.):
dopo la pulitura i calzoni sono tornati nuovi po čiščenju so hlače spet kot nove
questi funghi, seccati, tornano la decima parte di peso ko te gobe posušiš, so desetkrat lažje
4. biti točen; ujemati se; odgovarjati:
il conto torna račun je točen, se ujema
tornare conto izplačati se
non mi torna nisem prepričan
il vestito torna bene obleka lepo pade, pristaja
B) v. tr.
1. knjižno vrniti, vračati; nazaj postaviti, postavljati
2. knjižno obrniti, obračati; upreti, upirati (pogled)
-
virgolare v. tr. (pres. virgolo) jezik postaviti narekovaje
-
andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
-
arrivo m
1. prihod:
essere in arrivo prihajati; železn.
arrivi prihodi vlakov
nell'albergo sono previsti nuovi arrivi v hotelu pričakujejo nove goste
2. pl. trgov. pošiljka; nove pošiljke blaga:
esporre gli ultimi arrivi postaviti v izložbo novo blago
3. šport cilj; prihod v cilj:
striscione d'arrivo cilj (transparent, ki označuje cilj)
arrivo in gruppo prihod skozi cilj v skupini
arrivo in volata prihod v finišu
-
attēnti
A) inter. voj. pozor! mirno!:
attenti al cane pozor, hud pes!
B) m voj. drža mirno:
mettersi sull'attenti postaviti se v mirno
mettere sull'attenti pren. pripraviti koga k redu
-
avanti
A) avv.
1. naprej:
andare avanti iti naprej, napredovati, nadaljevati (tudi pren.);
vai avanti tu, io ti raggiungerò fra poco ti pojdi naprej, jaz pridem kmalu za tabo
il lavoro non va più avanti delo ne napreduje
così non si può andare avanti tako ne moremo več
vai avanti a leggere beri naprej
essere avanti negli studi, in un lavoro dobro napredovati, biti daleč pri študiju, pri delu
farsi avanti stopiti naprej; pren. uveljaviti se
mandare avanti la famiglia vzdrževati družino
mandare avanti un'azienda voditi podjetje
mandare avanti la baracca pren. voditi podjetje, prebijati se (družina, družba ipd.)
mettere le mani avanti pren. zavarovati se, iz previdnosti postaviti določene pogoje
2. redko prej:
avresti dovuto pensarci avanti na to bi moral pomisliti prej
3.
di qui in avanti, d'ora in avanti odslej
B) cong.
1.
avanti di, avanti che prej ko, preden:
mi ci volle un secolo avanti di partire, avanti che partissi celo večnost sem potreboval, da sem lahko odpotoval
2.
avanti che raje, kot da:
vorrei morire avanti che accettare una simile imposizione rajši umrem, kot da pristanem na takšen ukaz
C) prep.
1.
avanti a (redkeje kot davanti a) pred:
non osò parlare avanti ai superiori ni si upal govoriti pred nadrejenimi
2. pred (časovno):
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
avanti l'alba pred zoro
Č) inter. naprej!:
Posso entrare? - Avanti! Lahko vstopim? - Naprej!
avanti! non ti offendere daj no, ne bodi užaljen!
D) agg. prejšnji:
l'avevo incontrato il giorno avanti srečal sem ga dan prej
l'anno avanti leto poprej
E) m šport napadalec
-
avanzare1
A) v. intr. (pres. avanzo)
1. iti naprej, napredovati (tudi pren.):
avanzare a grande velocità napredovati z veliko hitrostjo
avanzare di grado pren. napredovati v položaju
avanzare negli anni biti v letih
avanzare negli studi biti daleč s študijem
il nemico avanzò sino al fiume sovražnik je napredoval do reke
2. pog. gledati, moleti:
la gonna avanza dal cappotto krilo gleda izpod plašča
B) v. tr.
1. prekositi, prekašati, preseči, biti pred (tudi pren.):
avanza tutti nella corsa v teku je pred vsemi
avanzare qcn. in autorità, in dottrina prekašati koga v avtoriteti, v znanju
2. povišati:
avanzare qcn. di grado povišati koga v položaju, postaviti ga na višji položaj
3. preložiti, prelagati; prestaviti; pomakniti, pomikati (naprej):
avanzare le trincee pomakniti naprej strelske jarke
avanzare un lavoro pren. napredovati z delom
4. predložiti, predlagati:
avanzare una richiesta izraziti zahtevo
avanzare delle scuse izgovarjati se, opravičevati se
C) ➞ avanzarsi v. rifl. (pres. mi avanzo) iti, stopiti naprej, bližati se:
s'avanzò di alcuni passi stopil je nekaj korakov naprej
la primavera s'avanza pomlad se bliža
-
base
A) f
1. baza, podnožje, podstavek, spodnji del (tudi pren.):
la base di un bicchiere podstavek kozarca
2. pren. osnova, podlaga, temelj:
gettare, porre le basi di una dottrina postaviti temelje nauka
avere buone basi imeti dobro osnovo, biti dobro pripravljen
in base a na osnovi
alimentazione a base di latticini prehrana, ki temelji na mlečnih izdelkih
3. voj. baza, oporišče:
basi militari all'estero vojaška oporišča v tujini
base navale, aerea pomorska, letalska baza
base spaziale vesoljska baza
rientrare alla base vrniti se v bazo; pren. vrniti se na izhodišče
4. mat. osnova; osnovnica:
base di una potenza, di un logaritmo osnova potence, logaritemska osnova
base di un triangolo osnovnica trikotnika
base di una piramide osnovna ploskev piramide
5. ekon. osnova:
base imponibile davčna osnova
6. polit. baza:
consultare la base preveriti voljo baze
7. kem. baza:
base organica, inorganica organska, anorganska baza
B) agg. invar. osnoven, temeljen; izhodiščen:
salario base osnovna plača
campo base izhodiščni tabor
problema base temeljni problem
-
cerchio m (pl. -chi)
1. mat. krog:
quadratura del cerchio kvadratura kroga; pren. nerešljiv problem
2. obroč:
cerchio d'oro uhan; prstan; diadem
dare un colpo al cerchio e uno alla botte pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela
3. krog (oseb, predmetov):
mettersi, disporsi in cerchio postaviti se v krog
-
cimento m
1. preizkusna mešanica (za ugotavljanje oz. čiščenje dragocenih kovin)
2. knjižno preizkušnja:
sottoporre a un duro cimento postaviti pred hudo preizkušnjo
3. pren. tveganje
-
coda f
1. rep:
rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
abbassare la coda znižati ton
andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)
2. ekst. rep:
la coda di un aereo rep letala
la coda dello sci rep smučke
la coda della cometa rep kometa
vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
coda della tavola mesto na koncu mize
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
in coda na repu
3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
la coda della lettera zaključek pisma
la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
pianoforte a coda koncertni klavir
abito a coda di rondine frak
4. vrsta:
fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto
5. film
la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)
6.
coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)