Franja

Zadetki iskanja

  • chiarore m svetlost, sij, blesk:
    ai primi chiarori dell'alba ob svitu, ob zori
  • cipolla f

    1. bot. čebula (rastlina in plod) (Allium cepa):
    mangiar pane e cipolla pren. zategovati pas, živeti ob kruhu in vodi
    strofinarsi gli occhi con la cipolla pren. hliniti žalost, krokodilove solze pretakati
    doppio come la cipolla pren. hinavski, dvoličen

    2. čebulček, čebulica

    3. čebulast predmet, glavica:
    la cipolla dell'annaffiatoio glavica vrtnarske škropilnice, zalivače
    la cipolla del lume a petrolio hruška petrolejke

    4. pren. šalj. čebula (ura)
  • coda f

    1. rep:
    rizzare la coda pren. spet se opogumiti, dvigovati greben
    abbassare la coda znižati ton
    andarsene con la coda fra le gambe pren. stisniti rep med noge
    avere la coda di paglia pren. zavedati se, da nimaš prav
    il diavolo ci ha messo la coda pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes
    coda di cavallo anat. konjski rep; konjski rep (lasje)

    2. ekst. rep:
    la coda di un aereo rep letala
    la coda dello sci rep smučke
    la coda della cometa rep kometa
    vettura di coda železn. vagon na repu vlaka
    reparto di coda voj. oddelek na repu kolone
    coda della tavola mesto na koncu mize
    guardare con la coda dell'occhio gledati s kotički oči
    non avere né capo né coda pren. biti brez repa in glave
    in coda na repu

    3. podaljšek, zadnji del, zaključek (tudi pren.):
    la coda della lettera zaključek pisma
    la coda polemica di un provvedimento polemika ob sprejetju ukrepa
    pianoforte a coda koncertni klavir
    abito a coda di rondine frak

    4. vrsta:
    fare la coda, mettersi in coda čakati v vrsti, postaviti se v vrsto

    5. film
    la coda della pellicola drobec filmskega traku (pri montaži)

    6.
    coda di cavallo bot. njivna preslica (Equisetum arvense)
    coda di topo bot. svinjski rep (Phleum pratense)
  • colomba f

    1. golobica

    2. kulin. (vrsta velikonočne slaščice)

    3. pren. blaga, dobra žena

    4. pren. publ. golob:
    falchi e colombe si affrontano sul tema del disarmo jastrebi in golobi se spopadajo ob problematiki razorožitve
  • cōmodo1 agg. udoben; lagoden:
    a un'ora comoda ob primerni uri
    state comodi ne dajte se motiti
    essere comodo a fare qcs. biti pripravljen, voljan kaj storiti
    gente comoda lagodni ljudje
  • cōmodo2 m

    1. udobnost, ugodnost, komoditeta:
    i comodi della vita življenjske ugodnosti
    fare il proprio comodo delati, kar ti prija

    2. prid, korist:
    trovare il proprio comodo in qcs. najti svojo korist v čem
    con comodo, con tutto comodo brez naglice, ob primernem času
    soluzione comoda primerna rešitev
  • concertato

    A) agg.

    1. dogovorjen:
    all'ora concertata ob dogovorjeni uri

    2. koncertanten:
    musica concertata koncertantna glasba

    B) m glasba koncertna skladba
  • confrontare

    A) v. tr. (pres. confronto) soočiti, soočati; primerjati, vzporejati

    B) v. rifl. (pres. mi confronto) soočiti, soočati se; meriti se; spopasti se:
    i partiti si sono confrontati sul disegno di legge stranke so se spopadle ob zakonskem osnutku
  • consegna f

    1. predaja, izročitev, vročitev, varstvo; dostava:
    prendere, ricevere, dare qcs. in consegna kaj vzeti, sprejeti, dati v varstvo
    avere qcs. in consegna skrbeti za kaj, imeti kaj v varstvu
    fare, dare la consegna di un ufficio izvršiti primopredajo urada, oddelka
    all'atto della consegna ob predaji
    ordine di consegna nalog za dostavo
    consegna a domicilio dostava na dom

    2. voj. ukaz:
    osservare la consegna spoštovati ukaz
    passare le consegne izvršiti primopredajo

    3. voj. prepoved izhoda (iz kasarne):
    punire con venti giorni di consegna kaznovati z dvajsetdnevno prepovedjo izhoda
  • costume m

    1. navada; šega:
    essere costume di qcn. biti navada koga

    2. družbena navada, splošna navada:
    la gita di fine settimana è ormai costume izlet ob koncu tedna je zdaj prešel v navado

    3. nravnost:
    squadra del buon costume odred za zaščito javne morale
    donna di facili costumi lahkoživka

    4. noša

    5. kostum; obleka:
    costume da sci smučarska obleka
    costume da bagno kopalna obleka
    costume a due pezzi, due pezzi dvodelne kopalke
  • cozzare

    A) v. intr. (pres. cōzzo)

    1. trkati, suvati z rogmi

    2. trčiti; udariti, udarjati:
    la macchina è cozzata contro il muro avto je trčil ob zid

    3. pren. nasprotovati si

    B) v. tr. udariti, tolči; trčiti (tudi pren.):
    cozzare il capo contro il muro udarjati z glavo ob zid; trmasto vztrajati v čem nemogočem

    C) ➞ cozzarsi v. rifl. (pres. mi cōzzo)

    1. zadeti se

    2. pren. pobijati se; nasprotovati si
  • crollare

    A) v. tr. (pres. crōllo) tresti, stresati; skomigniti, skomigovati:
    crollare le spalle skomigniti z rameni

    B) v. intr.

    1. podreti se, podirati se; rušiti se; zgruditi se:
    la vecchia casa sta crollando stara hiša se ruši
    alla terribile notizia è crollato singhiozzando ob strašni vesti se je ihte zgrudil

    2. pren. propasti, propadati
  • da prep. od, iz, s (z); k (h), pri; ( se spaja z določnim členom; dal = da + il, dallo = da + lo, dalla = da + la, dai = da + i, dagli = da + gli, dalle = da + le)

    1. (označuje prostorsko oddaljevanje)
    sono partiti da Trieste odpotovali so iz Trsta
    contare da 10 insù pren. šteti od 10 navzgor

    2. (označuje izvor)
    l'ho saputo dai giornali zvedel sem iz časopisov
    Leonardo da Vinci (atributivno) Leonardo da Vinci (iz Vincija)

    3. (označuje oddaljenost)
    dista dalla città una decina di chilometri od mesta je oddaljen kakih deset kilometrov

    4. (označuje kraj, prebivanje)
    abita dalla zia stanuje pri teti

    5. (označuje kraj, premikanje, približevanje)
    verrò da te stasera nocoj pridem k tebi
    devo andare dal dentista moram k zobarju

    6. (označuje kraj, prehod skozi, po)
    al ritorno siamo passati da Firenze ko smo se vračali, smo šli skozi Firenze
    i ladri sono passati dalla finestra tatovi so vdrli skozi okno

    7. (označuje delitev, razdvajanje)
    distinguere il grano dal loglio pren. ločiti zrno od plev

    8. (označuje kraj v zvezi s predlogom a)
    da capo a fondo od začetka do konca
    dal primo all'ultimo od prvega do zadnjega

    9. (označuje čas trajanja začenši od)
    è malato da un mese že mesec dni je bolan
    da allora in poi poslej, od takrat
    lo spettacolo dura dalle nove alle undici predstava traja od devetih do enajstih

    10. (označuje vzrok)
    tremare dal freddo tresti se od mraza
    scoppiare dalla rabbia počiti od jeze

    11. (označuje sredstvo)
    riconoscere uno dalla voce prepoznati koga po glasu
    chi fa da se, fa per tre kdor sam stori, stori za tri

    12. (atributivno)
    zoppo da una gamba hrom na eni nogi
    cieco da un occhio slep na eno oko

    13. (označuje ločevanje, razdvajanje) (atributivno za nekaterimi pridevniki)
    lontano dagli occhi, lontano dal cuore daleč od oči, daleč od srca
    immune da difetti brez napak

    14. (označuje namen, dolžnost) (atributivno)
    cavallo da corsa dirkalni konj
    macchina da cucire šivalni stroj

    15. (označuje lastnost) (atributivno)
    vecchio dai capelli bianchi belolasi starec
    vita da cani pasje življenje

    16. (kot sestavni del imenskega predikata)
    essere testardi è da bestia trma je živalska lastnost
    non è da te fare queste cose ne spodobi se, da to počneš

    17. (označuje način ali predikativni odnos)
    vestire da contadini oblačiti se po kmečko
    parlare da amico komu govoriti kot prijatelj
    battersi da leoni boriti se kot lev
    da bambino stavo dai nonni kot otrok sem živel pri starih starših
    da grande farò il pompiere ko bom velik, bom gasilec
    funge da presidente opravlja dolžnost predsednika

    18. (označuje pasivno zgradbo)
    è stimato da tutti vsi ga spoštujejo
    la casa è stata distrutta dal fuoco ogenj je uničil hišo

    19. (označuje vrednost, oceno)
    un paio di scarpe da centomila lire par čevljev za sto tisoč lir
    una cosa da poco malo vredna stvar; (označuje približnost s predlogom a)
    avrà dai quaranta ai quarantacinque anni star je od štirideset do petinštirideset let

    20. (uvaja vrsto odvisnih stavkov v nedoločniku)
    ero così stanco da non poter stare in piedi bil sem tako utrujen, da me niso noge držale
    dammi qualcosa da mangiare daj mi kaj jesti

    21. (v prislovnih izrazih)
    da vicino od blizu
    da lontano od daleč
    da parte ob strani, vstran
    da per tutto povsod

    22. (v predložnih izrazih)
    di là da onstran, onkraj
    di qua da tostran
    fino da od
  • dare*

    A) v. tr. (pres. )

    1. dati, dajati:
    dare qcs. in regalo kaj podariti

    2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
    dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
    dare un incarico zaupati funkcijo
    darsi delle arie bahati se, delati se važnega
    dare luogo a qcs. povzročiti kaj
    dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

    3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
    dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
    dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

    4. izdati; obsoditi, obsojati:
    dare un ordine izdati ukaz
    dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

    5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
    dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
    dare una medicina predpisati zdravilo

    6. posvetiti, posvečati:
    dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

    7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
    dare frutti roditi
    dare un forte calore izžarevati močno toploto
    dare il vomito povzročiti bruhanje
    dare un suono stridulo predirno krikniti

    8. sporočiti, sporočati:
    dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

    9. prirediti, prirejati:
    dare una festa prirediti zabavo
    dare un concerto prirediti koncert

    10. voščiti:
    dare il benvenuto izreči dobrodošlico
    dare il buon anno voščiti srečno novo leto

    11.
    dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

    12.
    dare consigli (consigliare) svetovati
    dare occasione omogočiti
    dare un grido zakričati
    dare la vernice pobarvati
    dare animo, coraggio ohrabriti
    dare fuoco zažgati
    dare il lucido pološčiti
    dare grazia a (po)lepšati
    dare un castigo kaznovati
    dare la vita roditi
    dare inizio začeti
    dare fondo zasidrati se
    darsi pace vdati se

    13.
    dare a frutto posojati na obresti
    dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
    dare a intendere, a bere natvesti kaj
    dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
    dare in moglie dati za ženo
    dare in dono podariti
    dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

    B) v. intr.

    1.
    dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

    2. gledati; vleči (na):
    la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
    un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

    3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
    dare nel muro zadeti ob zid

    4. bruhniti:
    dare in pianto bruhniti v jok

    5.
    dare nel segno pren. zadeti v črno
    dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
    dare di testa znoreti
    dare ai nervi, sui nervi iti na živce
    dare nell'occhio bosti v oči
    dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

    C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

    1. posvetiti, posvečati se:
    darsi allo sport posvetiti se športu
    darsi d'attorno rovariti
    darsi al gioco vdajati se igralski strasti
    darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
    darsi prigioniero vdati se
    darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
    darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

    2. začeti, začenjati:
    darsi a correre steči, začeti teči

    Č) v. intr. impers. zgoditi se:
    può darsi morda, morebiti

    D) m ekon. debet:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • dato

    A) agg.

    1. gotov, določen:
    in date occasioni ob nekaterih priložnostih

    2.
    date le circostanze non ho potuto rifiutare zaradi okoliščin pač nisem mogel odbiti
    dato che recimo, da; v primeru, da
    dato e non concesso denimo, da

    B) m podatek:
    dato di fatto resnično dejstvo
    elaborazione elettronica dei dati elektronska obdelava podatkov
  • dattorno

    A) avv. okoli, okrog; poleg:
    sono stufo di averlo dattorno sit sem že, da mi je stalno pod nogami
    levarsi, togliersi qcn. dattorno koga se znebiti
    dattorno a prep. okoli, ob

    B) agg. invar. okoliški
  • defilato agg. skrit; ločen:
    stare, tenersi defilato držati se ob strani
  • dentro

    A) avv.

    1. notri, noter:
    essere, andare, mandare, sbattere dentro pren. biti notri, za zapahi, iti sedet, spraviti noter (v ječo)
    o dentro o fuori pren. noter ali ven!
    qui dentro tu notri, sem noter
    lì dentro tam notri, tja noter
    da, di dentro od znotraj
    in dentro navznoter

    2. pren. znotraj, v notranjosti:
    ha qcs. dentro nekaj mu (ji) gloda v srcu
    rodersi dentro gristi se
    tenere tutto dentro biti vase zaprt

    B) prep.

    1. v, v notranjosti (tudi pren.):
    il cortile dentro il palazzo dvorišče v notranjosti dvorca
    darci dentro pren. pog. trdo delati, močno si prizadevati
    dentro a, dentro in v:
    la lettera è dentro al cassetto pismo je v predalu
    essere dentro nella politica ukvarjati se s politiko
    dare dentro qcs. zadeti ob kaj
    dentro di (z osebnimi zaimki)
    dentro di me ho pensato che pri sebi sem pomislil, da

    2. v (v časovnih odnosih):
    dentro un mese v enem mesecu
    dentro oggi še danes

    C) m (samo sing.)
    dentro, il di dentro notranjščina, notranjost (tudi pren.)
  • di1 prep.

    1. (izraža označevanje) od:
    i tesori dei Faraoni zakladi faraonov
    il padre di Antonio Tonetov oče
    i quadri del Perugino Peruginove slike; (v pisarniškem, trgovskem, časopisnem jeziku se di pogosto opušča)
    reparto vendite prodajni oddelek
    ufficio studi razvojni oddelek
    vocabolario Palazzi Palazzijev slovar

    2. (izraža partitivnost)
    parecchi di noi mnogi od, izmed nas
    cameriere, del pane! natakar, kruha, prosim!

    3. (izraža primerjanje) od, kot:
    la luce è più veloce del suono luč je hitrejša od zvoka

    4. (izraža gibanje) s, z; iz; od:
    è uscito di casa alle otto šel je z doma ob osmih
    di paese in paese od vasi do vasi

    5. (izraža izvor) iz, od:
    nativo della Toscana doma iz Toskane
    essere di Trieste biti iz Trsta
    venire di lontano prihajati od daleč; (označuje očetovstvo)
    Giuseppe di Francesco Jože, sin Franceta

    6. (izraža poimenovanje)
    il nome di Giovanni ime Janez
    il mese di dicembre mesec december
    la città di Padova mesto Padova
    l'isola d'Elba otok Elba

    7. (izraža temo, materijo) o:
    parlare del tempo govoriti o vremenu
    discutere di politica razpravljati o politiki
    trattato di medicina medicinska razprava
    Dei delitti e delle pene O zločinih in kaznih

    8. (izraža obilje)
    botte piena di vino sod, poln vina

    9. (izraža pomanjkanje)
    beati i poveri di spirito blagor ubogim na duhu!

    10. (izraža sredstvo) s, z:
    lavorare di gomiti delati, pomagati si s komolci
    cingere di mura obdati z zidovjem

    11. (izraža način)
    lavorare di malavoglia delati brezvoljno
    ridere di gusto smejati se od srca

    12. (izraža vzrok) od:
    morire di sete umirati od žeje
    urlare di dolore vpiti od bolečine

    13. (izraža namero, cilj)
    cintura di salvataggio rešilni pas
    teatro di prosa drama (gledališče)
    essere d'aiuto biti v pomoč

    14. (izraža čas)
    di mattina, di sera, di notte zjutraj, zvečer, ponoči
    un viaggio di dieci ore deseturna vožnja

    15. (izraža krivdo in kazen)
    accusato d'omicidio obtožen umora
    è stato multato di diecimila lire kaznovali so ga z globo deset tisoč lir

    16. (izraža omejitev)
    non di solo pane vive l'uomo človek ne živi samo od kruha
    malato di cuore srčni bolnik

    17. (izraža material)
    sacchetto di plastica plastična vrečka

    18. (izraža lastnost)
    uomo di grande probità velik poštenjak
    giovanotto di belle speranze iron. obetaven mladenič

    19. (izraža starost)
    bambino di tre anni trileten otrok

    20. (izraža težo ali mero)
    una tavola di quattro metri štirimetrska deska
    un sacco di un quintale stokilska vreča

    21. (izraža ceno ali vrednost)
    oggetto di grande valore zelo dragocen predmet

    22. (izraža predikativno rabo)
    dare del tu, del lei tikati, vikati
    mi ha dato del ladro ozmerjal me je s tatom

    23. (izraža atributivno rabo)
    quel furfante di Gigino ta falot Lojzek!
    che pezzo d'asino! osel pa tak!

    24. (uvaja osebkov odvisnik)
    succede a tutti di sbagliare vsem se zgodi, da se zmotijo; (če ima nedoločnik samostalniško vrednost, se predlog ponavadi opušča)
    vietato fumare prepovedano kaditi

    25. (uvaja predmetni odvisnik)
    ammetto di aver torto priznam, da se motim

    26. (uvaja posledični odvisnik)
    non è degno di stare con noi ne zasluži, da bi bil z nami
  • m dan:
    il dì di Natale božični dan
    sul far del dì ob svitu
    notte e dì dan in noč
    dì per dì dan na dan
    conciare qcn. per il dì delle feste pren. koga pošteno premikastiti
    ai miei dì nekoč, v mojih časih
    buon dì (buondì) dober dan!
    oggi dì (oggidì) dandanes