Franja

Zadetki iskanja

  • in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na

    I.

    1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
    abita in città stanuje v mestu
    vive in campagna živi na deželi
    ha una casa in montagna ima hišo v planinah
    ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
    pallido in volto bled v obraz
    se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
    il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
    il soldato è in licenza vojak je na dopustu

    2. (gibanje v smer)
    è andato in città šel je v mesto
    sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
    mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
    su, sali in auto skoči no v avto
    si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
    ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
    hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
    di luogo in luogo iz kraja v kraj
    di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše

    3. (gibanje po ali skozi)
    il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
    passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi

    4. (določeni čas)
    sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
    vengo in primavera pridem spomladi

    5. (trajanje)
    in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
    ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
    in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
    in un baleno v hipu

    6. (način)
    vive in miseria živi v revščini, bedno
    te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
    parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno

    7. (omejitev)
    commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
    dottore in lettere doktor filologije, filozofije
    si è laureato in chimica diplomiral je kemijo

    8. (sredstvo)
    viaggiare in treno potovati z vlakom
    andare in barca peljati se s čolnom
    dire in poche parole povedati z nekaj besedami

    9. (snov, material)
    copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
    scultura in marmo marmornati kip

    10. (namen)
    ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
    tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč

    11. (vzrok)
    si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom

    II.

    1. (količina)
    siamo in cinque pet nas je

    2. (zatrjevanje)
    in nome di Dio! za božjo voljo!

    3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
    nel sentire la notizia ko je slišal novico

    4. (pleonastičnost)
    scalata in invernale zimski vzpon

    III.

    1. (predložni izrazi)
    in compagnia di s, z
    in cima a vrh
    in quanto a glede

    2. (prislovni izrazi)
    in dentro notri
    in fuori ven, navzven
    in avanti naprej
    in breve na kratko
    in fretta e furia na vrat na nos

    3. (vezniški izrazi)
    nell'istante che v trenutku, ko
    nel caso che v primeru, da, če
  • marinaro

    A) agg. mornarski, pomorski; mornariški; obmorski:
    città marinara obmorsko mesto
    borgo marinaro ribiško naselje
    popolo marinaro ljudstvo pomorščakov
    repubbliche marinare hist. pomorske republike (Benetke, Genova, Pisa, Amalfi)

    B) m ➞ marinaio
  • marittimo

    A) agg.

    1. obmorski:
    città marittima obmorsko mesto

    2. morski, pomorski:
    navigazione marittima morska plovba

    B) m navt.

    1. mornar, pomorščak

    2. pristaniški delavec, ladjedelniški delavec
  • mestare

    A) v. tr. (pres. mesto) zmešati

    B) v. intr. rovariti, spletkariti
  • mirare

    A) v. tr. (pres. miro) knjižno ogledovati

    B) v. intr.

    1. meriti

    2. pren. težiti (k), potegovati se (za):
    mirare a un posto direttivo potegovati se za vodilno mesto

    C) ➞ mirarsi v. rifl. (pres. mi miro) gledati se
  • munire

    A) v. tr. (pres. munisco)

    1. utrditi, utrjevati:
    munire una città di torri utrditi mesto s stolpi

    2. opremiti, opremljati; oskrbeti, oskrbovati; priskrbeti, izdati:
    munire uno di licenza izdati komu dovoljenje
    munire una porta di serratura opremiti vrata s ključavnico

    B) ➞ munirsi v. rifl. (pres. mi munisco) oskrbeti se (s), priskrbeti si; zavarovati se:
    munirsi di un documento priskrbeti si dokument
    munirsi contro spiacevoli sorprese zavarovati se pred neprijetnimi presenečenji
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • ōgni agg. vsak; ves:
    un posto ogni dieci concorrenti eno mesto na vsakih deset prijavljencev
    in ogni caso v vsakem primeru, sicer
    ogni qualvolta (tutte le volte che) knjižno vsakič, ko
  • onore m

    1. čast; dobro ime; pren. devištvo, čistost:
    difendere il proprio onore braniti svojo čast
    giurare sul proprio onore priseči na svojo čast
    ledere l'onore di qcn. prizadeti čast nekoga
    debito d'onore častni dolg
    questione d'onore vprašanje časti
    l'onore di una fanciulla devištvo, čistost deklice
    ne va del mio, del nostro onore gre za mojo, za našo čast
    parola d'onore častna beseda

    2. slava, ponos; čislanje:
    avere, tenere qcn. in grande onore koga visoko ceniti, čislati

    3. čast, počastitev; svečanost:
    rendere onore alla memoria dei caduti počastiti spomin padlih
    onori funebri pogrebne svečanosti
    guardia d'onore častna straža
    posto d'onore častno mesto
    socio d'onore častni član
    ad onore del vero pren. resnici na ljubo

    4. relig. čaščenje

    5. naslov, dostojanstvo; (visoka) funkcija:
    onori accademici akademski naslovi
    l' onore della porpora kardinalski naslov, kardinalsko dostojanstvo
    l' onore della corona kraljevo, cesarsko dostojanstvo
    gli onori sono oneri preg. časti obvezujejo; noblesse oblige

    6.
    fare onore a qcn. biti komu v čast
    farsi onore in qcs. izkazati se v čem
    non gli fa onore to mu ni v čast
    fare onore agli ospiti prijazno sprejeti goste
    fare onore al pranzo uživati v kosilu

    7. igre honer (npr. pri bridgeu)
  • parare

    A) v. tr. (pres. paro)

    1. krasiti:
    parare a festa la città praznično okrasiti mesto

    2. varovati, zaščititi

    3. ubraniti, odbiti (tudi pren.):
    parare il colpo odbiti udarec
    parare lo scoglio pren. ogniti se čeri, zapreki
    parare il tiro a rete šport ubraniti strel na vrata

    4. gnati predse (čredo ipd.)

    B) v. intr. končati:
    dove andremo a parare kam bomo prišli?; pren. kako se bo to končalo ?

    C) ➞ pararsi v. rifl. (pres. mi paro)

    1. stopiti pred:
    pararsi innanzi a qcn. nenadoma stopiti pred koga

    2. svečano se obleči

    3. zavarovati se, zaščititi se:
    pararsi dalla pioggia zavarovati se pred dežjem
  • passaggio m (pl. -gi)

    1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
    il passaggio del corteo mimohod sprevoda
    un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
    il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje

    2.
    di passaggio agg., avv.
    cliente di passaggio prehodni gost
    vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno

    3. prehod; ožina:
    passaggio pedonale prehod za pešce
    passaggio a livello železn. železniški prehod

    4. avto (zastonjska) vožnja:
    dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)

    5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje

    6. lit. pasaža, odlomek

    7. glasba pasaža

    8. šport podaja, predložek

    9. alpin. pasaža
  • popoloso agg. obljuden, (številčno) velik; številen:
    città popolosa veliko mesto
    famiglia popolosa številna družina
  • recingere* v. tr. (pres. recingo)
    recingere con, di ograditi, ograjevati; opasati:
    recingere la città di mura obdati mesto z obzidjem
  • riprēndere*

    A) v. tr. (pres. riprēndo)

    1. ponovno vzeti, jemati:
    riprendere l'abito pren. spet se pomenišiti, postati spet duhovnik
    riprendere le armi spet se bojevati, vojskovati
    riprendere marito ponovno se omožiti
    riprendere il proprio posto vrniti se na svoje mesto

    2. nazaj vzeti, jemati

    3. ponovno zavzeti, osvojiti

    4.
    riprendere animo spet se opogumiti
    riprendere quota aero spet se dvigniti; pren. opomoči si
    riprendere i sensi pren. osvestiti se, priti k zavesti

    5. spet začeti; znova se lotiti, lotevati; nadaljevati:
    riprendere il cammino nadaljevati pot
    riprendere il discorso nadaljevati pogovor, izvajanje
    riprendere il mare spet pluti
    riprendere i pennelli znova se lotiti slikanja

    6. opomniti, opominjati, grajati; kritizirati:
    riprendere la superficialità kritizirati površnost

    7. umet., foto posneti; poslikati

    8. spet napasti, napadati (bolezen)

    9. obl. zožiti, zoževati:
    riprendere l'abito in vita obleko zožiti v pasu

    B) v. intr.

    1. znova začeti:
    riprese a gridare začel je spet kričati

    2. opomoči si

    C) ➞ riprēndersi v. rifl. (pres. mi riprēndo)

    1. opomoči si

    2. (ravvedersi) poboljšati se
  • Rōma f geogr. Rim:
    Roma eterna večno mesto
    dire, promettere Roma e toma pog. obljubljati zlate gradove
    PREGOVORI: Roma non fu fatta in un giorno preg. Rim ni bil zgrajen v enem dnevu
    tutte le strade conducono a Roma preg. vse ceste peljejo v Rim
  • santo

    A) agg.

    1. svet; nedotakljiv

    2. relig. svet:
    acqua santa blagoslovljena voda
    anno santo sveto leto, jubilej
    campo santo pokopališče
    Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
    Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
    la santa messa sveta maša
    il santo padre sveti oče, papež
    Sant'Officio inkvizicija
    santa sede sveti sedež
    settimana santa veliki teden

    3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
    guerra santa sveta vojna
    Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

    4. pren. pog. zdravilen, koristen

    5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
    tutto il santo giorno ves božji dan
    santa pazienza! moj bog!
    darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

    B) m

    1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
    la città del Santo Padova
    tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
    avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
    avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
    non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
    non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
    qualche santo aiuterà bo že kako

    2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
    avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
    non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

    3. relig. sveta podobica

    4. pog. god
  • satēllite

    A) m

    1. astr. satelit:
    satellite meteorologico meteorološki satelit
    trasmissione via satellite tv satelitski prenos

    2. strojn. planetnik

    3. avto satelitski zobnik

    4. anat. satelitski živec

    5. ekst. privrženec, zaupnik; slabš. oproda

    B) agg. satelitski:
    città satellite satelitsko mesto
    stato satellite satelitska država
  • sbattere

    A) v. tr. (pres. sbatto)

    1. stepsti, stepati

    2. vreči, zalučati, zagnati; loputniti, loputati:
    sbattere la porta zaloputniti vrata
    sbattere qcs. in faccia a qcn. nabrenkati komu kaj
    sbattere la porta in faccia a qcn. pren. pred kom zaloputniti vrata, odreči komu pomoč

    3. ekst. pren. vreči, metati; nagnati; udariti, udarjati:
    sbattere qcn. fuori (della porta) koga vreči ven (skozi vrata)
    sbattere in galera vreči v ječo
    la nave fu sbattuta contro gli scogli ladjo je vrglo ob čeri
    non sapere dove sbattere, battere la testa pren. biti ves obupan
    sbattere i tacchi voj. udariti s petami

    4.
    sbattere le ali prhutati s perutmi

    5. kulin. stepsti, stepati:
    sbattere la panna, le uova stepsti smetano, jajca
    sbattere gelatina gled. žarg. brenkati na čustvene strune

    6. publ. objaviti, objavljati (s posebnim poudarkom):
    la notizia fu sbattuta in prima pagina vest so objavili na prvi strani

    7. premestiti, premeščati:
    lo hanno sbattuto in una città di provincia premestili so ga v podeželsko mesto

    8. vulg. fukati, jebati

    9.
    sbattersene vulg. požvižgati se na kaj

    10. pren. pog. narediti, delati bledo (tudi absol.):
    è un colore che sbatte molto to je barva, ki te naredi zelo bledega

    B) ➞ sbattersi v. rifl. (pres. mi sbatto) pretresti, pretresati se

    C) v. intr. udariti, udarjati; loputniti, loputati
  • scorribanda f

    1. voj. pohod, vdor, vpad

    2. skok, kratek izlet:
    una scorribanda in città skok v mesto

    3. pren. ekskurz
  • sospētto1

    A) agg. sumljiv:
    merce di provenienza sospetta blago sumljivega izvora
    luogo sospetto sumljivo mesto
    persona sospetta sumljiva oseba

    B) m sumljiva oseba