annientare
A) v. tr. (pres. anniēnto)
1. uničiti, uničevati:
annientare le forze nemiche uničiti sovražne sile
2. pren. streti, ponižati
B) ➞ annientarsi v. rifl. (pres. mi anniēnto) ponižati se
Zadetki iskanja
- antichità f
1. starodavnost, starinskost
2. antika
3. starina; starožitnost:
museo di antichità muzej starin
le antichità medievali srednjeveške starožitnosti - appannaggio m (pl. -gi)
1. apanaža
2. stalno plačilo; dota:
il padre le ha garantito un buon appannaggio oče ji je dal dobro doto
3. izključna pravica, prerogativa:
in appannaggio kot izključna pravica - apparēnza f
1. zunanjost:
uomo di bell'apparenza človek lepe zunanjosti
2. videz; fasada:
in apparenza na videz
salvare le apparenze varovati zunanji videz
fidarsi delle apparenze zaupati zunanjemu videzu
PREGOVORI: l'apparenza inganna preg. videz vara - appēllo m
1. poziv, klicanje po imenih (za preverjanje navzočnosti), apel:
fare l'appello klicati po imenih
appello nominale poimensko klicanje (pri glasovanju)
2. sklic (pri rednih izpitnih rokih); izpitni rok
3. apeliranje, sklicevanje (na):
faccio appello al vostro buon cuore apeliram na vašo dobroto
fare appello a tutte le proprie forze pren. zbrati vse svoje moči
4. pravo pritožba, priziv, apelacija:
corte d'appello apelacijsko sodišče
senz'appello brez priziva - appena
A) avv. komaj, šele:
riesco appena a muovermi komaj se premikam
sono appena le dieci šele deset je ura
B) cong.
(non) appena brž ko:
(non) appena avrò finito il mio lavoro, partirò per un viaggio brž ko bom končal delo, bom odšel na potovanje - applicare
A) v. tr. (pres. applico)
1. pripeti, prilepiti, pritrditi, dati na (tudi pren.):
applicare un francobollo nalepiti znamko
applicare un cerotto prilepiti obliž
applicare le tasche a un abito prišiti žepe na obleko
2. pren. dati, vzdeti, prilepiti:
applicare un epiteto prilepiti vzdevek
applicare una pena naložiti kazen
3. določiti, odrediti, dodeliti:
è stato applicato a un ufficio importante dodelili so ga važnemu uradu
4. uveljaviti, izvajati, uporabiti, aplicirati:
applicare una legge izvajati zakon
B) ➞ applicarsi v. rifl. (pres. mi applico) posvetiti se:
applicarsi allo studio posvetiti se študiju; absol. prizadevati si, učiti se
quello scolaro si applica poco tisti učenec se malo uči - appōggio m (pl. -gi)
1. naslon, opora:
le stampelle gli servono d'appoggio bergle so mu za oporo
punto d'appoggio oporna točka
nave appoggio voj. matična vojna ladja
2. podpora, pomoč:
dare appoggio morale dati moralno podporo
3. zaščitnik, pokrovitelj:
avere appoggi autorevoli imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu
4. alpin. opora
5. voj. topniška podpora (ob pehotnem napadu) - apprestare
A) v. tr. (pres. apprēsto)
1. pripraviti, pripravljati
2. nuditi:
apprestare le cure del caso a un infortunato nuditi (primerno zdravstveno) pomoč ponesrečencu
B) ➞ apprestarsi v. rifl. (pres. apprēsto) pripraviti, pripravljati se:
apprestarsi a sbarcare pripraviti se na izkrcanje - apprezzare v. tr. (pres. apprēzzo)
1. ceniti, čislati:
apprezzare molto una persona zelo ceniti človeka
apprezzare le premure di qcn. ceniti pozornost nekoga
2. redko ceniti, vrednotiti, določati vrednost - approvare v. tr. (pres. apprōvo)
1. odobravati, hvaliti:
approvare le idee di qcn. odobravati ideje nekoga
approvare incondizionatamente qcs. hvaliti kaj brez pridržkov
2. priznati za sposobnega:
l'alunno è stato approvato agli esami učenec je opravil izpite
3. pravo odobriti, sprejeti, izglasovati:
approvare una concessione, un appalto odobriti zakup
entrambe le Camere hanno già approvato il progetto di legge oba doma sta že sprejela osnutek zakona - appuntare2
A) v. tr. (pres. appunto)
1. priostriti, zašiliti, ošiliti:
appuntare una matita ošiliti svinčnik
2. pripeti, speti:
si appuntò un fiore sul petto na prsi si je pripela cvetico
3. usmeriti, nameriti, upreti, napeti:
appuntare lo sguardo upreti pogled
appuntare le orecchie napeti ušesa, prisluhniti
appuntare i propri sforzi usmeriti napore
B) ➞ appuntarsi v. rifl. (pres. mi appunto)
1. redko, knjižno oprijeti se, nasloniti se
2. biti usmerjen:
su quei fatti s'appunta il nostro interesse zanimajo nas tisti dogodki - appunto1 avv.
1. prav, točno, natanko:
le cose stanno appunto così z zadevo je natanko tako
cercavo appunto te prav tebe sem iskal
per l'appunto prav tako
2. (v odgovorih zelo pritrdilno) da!, tako je!, točno tako!:
Sei ancora qui? - Per l'appunto! Ali si še tukaj? - Seveda!
Intendevi parlare di questo? - Appunto! Si nameraval govoriti o tem? - Tako je! - aprire*
A) v. tr. (pres. apro)
1. odpreti, odpirati; razširiti, razpreti:
aprire una porta odpreti vrata
aprire le braccia razširiti roke
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. paziti
aprire gli occhi alla luce pren. roditi se
aprire gli occhi a qcn. pren. odpreti komu oči
aprire bocca odpreti usta, spregovoriti
non aprire bocca molčati
aprire le braccia a qcn. pren. koga ljubeznivo sprejeti
aprire un locale pubblico odpreti javni lokal
aprirsi un varco tra la folla utreti si pot skozi množico
2. odpreti, ustanoviti:
aprire una scuola odpreti šolo
3. pren. odkriti, razodeti, izpovedati:
aprire il proprio animo a qcn. odpreti komu svojo dušo
4. odpreti, začeti:
aprire la seduta odpreti sejo
aprire la caccia odpreti lovsko sezono
aprire la luce prižgati luč
aprire il televisore prižgati, vključiti televizor
aprire il corteo voditi sprevod, biti na čelu sprevoda
aprire il fuoco voj. odpreti ogenj
B) ➞ aprirsi v. rifl. (pres. mi apro)
1. odpreti se, razklati se, razpreti se:
la terra si aprì zemlja se je odprla
apriti cielo! inter. za božjo voljo! strela božja!
2. odpreti se (cvet)
3. odpreti se, zjasniti se
4. odpreti se, zaupati se komu:
aprirsi con qcn. odpreti se komu - ardere*
A) v. tr. (pres. ardo)
1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)
2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke
3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi
B) v. intr. knjižno
1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice
2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce
3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež - arenare, arenarsi v. intr., v. rifl. (pres. areno)
1. nasesti (na peščino)
2. pren. zaustaviti se, zastati, zatakniti se:
le trattative si sono arenate pogajanja so zastala - argutezza f
1. bistroumnost, duhovitost:
conversare con argutezza duhovito se pomenkovati
2. (bistroumen) domislek:
le sue argutezze divertivano gli invitati njegovi domisleki so zabavali goste - arieggiare v. tr. (pres. arieggio)
1. biti podoben (komu, čemu):
il paesaggio arieggia quello di Toscana pokrajina je podobna toskanski
2. prezračiti, prevetriti:
arieggiare le stanze prezračiti sobe - arma f (pl. -mi)
1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje
2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja
3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska
4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji - armato
A) agg.
1. oborožen:
era armato di pistola oborožen je bil s pištolo
a mano armata z orožjem v roki
le forze armate oborožene sile
2. opremljen (tudi pren.):
essere armato di buoni propositi imeti dobre namene
3. tehn. armiran:
soffitto armato armirani strop
B) m (zlasti pl.) vojak