Franja

Zadetki iskanja

  • alleluia m invar. relig. aleluja:
    cantare alleluia pren. radostno vzklikati, veseliti se
    vecchio come l'alleluia star kot zemlja
  • allogare v. tr. (pres. allōgo)

    1. namestiti, nameščati; postaviti, postavljati; zložiti, zlagati; nastaniti:
    allogare i libri nello scaffale zložiti knjige na police
    lo allogarono in casa di un amico nastanili so ga v prijateljevi hiši

    2. zaposliti, zaposlovati:
    allogare qcn. come portiere zaposliti koga kot vratarja

    3. oddati:
    allogare una figlia omožiti hčer

    4. redko vložiti:
    allogare capitali vložiti kapital

    5. redko dati v najem, v zakup:
    allogare un podere dati v zakup posestvo
  • allupare v. intr. (pres. allupo) pog. postati podoben volku:
    allupare dalla fame pog. biti lačen kot volk
  • altērno agg.

    1. izmeničen, alternativen:
    canto alterno alternativno petje
    a giorni alterni vsak drugi dan

    2. ekst. spremenljiv, negotov, nestalen:
    fortuna alterna spremenljiva, opoteča sreča

    3. mat. izmeničen:
    angolo alterno izmenični kot
  • altro

    A) agg.

    1. drug, drugačen:
    erano altri tempi bili so drugi časi

    2. drug, ostal:
    ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

    3. nov, drugi:
    sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
    ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
    un altro Casanova drugi Casanova

    4. prejšnji, prihodnji:
    l'altr'anno lani
    l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
    ieri l'altro predvčerajšnjim
    domani l'altro pojutrišnjem
    l'altra domenica prihodnjo nedeljo
    quest'altr'anno prihodnje leto

    5.
    chiunque altro kdorkoli drug
    noi altri mi
    voi altri vi

    B) pron. drug:
    un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
    è diventato un altro postal je drug človek
    è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
    alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
    si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

    C) m drugo:
    non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
    che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
    non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
    altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
    stupido che non sei altro! presneti tepec!
    non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
    per altro sicer, vendar
    più che altro predvsem
    senz'altro seveda, vsekakor
    un altro po' še malo
    se non altro vsaj
    altro che! kajpak! seveda!
  • altrui

    A) agg. invar. tuj:
    bisogna rispettare le opinioni altrui treba je spoštovati mnenje drugih

    B) pron. invar. knjižno drug, drugi:
    come ad altrui piace kot je drugim všeč

    C) m tuje (tuja lastnina):
    pensa al tuo e lascia stare l'altrui misli na svoje, tuje pa pusti pri miru!
  • amaro

    A) agg. grenek; bridek:
    amaro come il fiele grenek kot pelin
    avere la bocca amara imeti grenek okus v ustih
    un'amara sorpresa bridko presenečenje

    B) m

    1. grenkost, grenkoba (tudi pren.):
    sa di amaro ima grenek okus

    2. grenki liker
  • ambra f jantar:
    ambra grigia ambra
    chiaro come l'ambra jasen kot beli dan
  • amico

    A) agg. (m pl. -ci) prijateljski, naklonjen; znan; zavezniški:
    intenzioni amiche prijateljski nameni
    viso amico prijateljski, znan obraz
    paese amico prijateljska dežela

    B) m (f -ca)

    1. prijatelj, prijateljica; dragi, draga:
    l'amico del cuore najljubši prijatelj
    amico d'infanzia prijatelj iz otroštva
    amico intimo intimni prijatelj
    amici per la pelle prijatelja do smrti
    l'amico dell'uomo najboljši človekov prijatelj
    PREGOVORI: dagli amici mi guardi Iddio che dai nemici mi guardo io preg. varuj me, Bog, pred prijatelji, pred sovražniki se bom že sam

    2. evfemistično ljubček, ljubimec

    3. pajdaš:
    è stato acchiappato sia lui che l'amico ujeli so tako njega kot njegovega pajdaša
  • amore m

    1. ljubezen:
    amore fraterno, filiale bratovska, otroška ljubezen
    amore paterno, materno očetovska, materinska ljubezen
    amore per un amico ljubezen do prijatelja
    essere tutto amore biti naklonjen
    per amore o per forza zlepa ali zgrda
    d'amore e d'accordo v lepi slogi, složno
    per l'amor di Dio! za božjo voljo!
    per amore di qcn. komu na ljubo
    fallo per amor mio stori to meni na ljubo!
    per amore di qcs. zaradi:
    per amore di pace zaradi ljubega miru
    amore di sé sebičnost
    amor proprio samoljubje

    2.
    amore infelice, sensuale, platonico nesrečna, čutna, platonska ljubezen
    fare all'amore, fare l'amore con qcn. ljubiti se s kom
    figlio dell'amore evfemistično nezakonski otrok
    patire, soffrire il mal d'amore prestajati, trpeti ljubezenske muke

    3.
    amore della patria, dell'umanità ljubezen do domovine, do človeštva
    provare amore per gli oppressi čutiti ljubezen do zatiranih
    amore per le arti, per la matematica ljubezen do umetnosti, do matematike

    4. ljubezen, navezanost, pohlep:
    amore del denaro, del lusso, del potere pohlep po denarju, po razkošju, po oblasti
    amore per la vita, per i piaceri ljubezen do življenja, do užitkov

    5.
    è venuto all'appuntamento il tuo amore? ali je tvoja ljubezen prišla na zmenek?
    la bambina è proprio un amore deklica je pravi srček
    canta che è un amore čudovito poje

    6.
    amori pl. ljubezenske dogodivščine:
    non fa che parlare dei suoi amori ne počne drugega, kot da pripoveduje o svojih ljubezenskih dogodivščinah
    PREGOVORI: il primo amore non si scorda mai preg. prva ljubezen ne zarjavi
    chi è sfortunato al gioco è fortunato in amore nesreča pri igri, sreča v ljubezni
    l'amore non fa bollir la pentola preg. ljubezen gre skozi želodec
  • anacorēta m (pl. -ti) puščavnik, puščavnica; anahoret:
    far vita da anacoreta pren. živeti kot puščavnik, samotarsko
  • anzi

    A) cong.

    1. nasprotno, prej, kje pa:
    non mi è antipatico, anzi! ni mi zoprn, prav nasprotno!
    disturbo? anzi! ali motim? kje pa!

    2. ali bolje, ali raje:
    ti telefonerò, anzi verrò! telefoniral ti bom, ne, kar pridem

    3.
    anzi che namesto; rajši kot; ➞ anziché

    4.
    anzi che no kar, precej; nekoliko:
    è vecchio anzi che no kar precej star je

    5. celo, kaj še (podkrepljeno):
    verrò presto, anzi prestissimo pridem kmalu, kar najhitreje

    B) prep. knjižno pred:
    anzi sera pred večerom
    anzi tempo, anzi tutto, anzi detto ➞ anzitempo, anzitutto, anzidetto

    C) avv. knjižno prej
    poc'anzi maloprej
    te l'ho detto poc'anzi maloprej sem ti povedal
  • ape f zool. čebela (Apis):
    ape operaia čebela delavka
    ape regina matica
    industrioso come un'ape priden kot čebela
  • apertura f

    1. odprtje, odprtost, odprtina:
    apertura di una porta vratna odprtina

    2. odprtina, razpoka:
    un'apertura naturale del monte naravna razpoka v hribu

    3. odprtina, razpon, odprtost:
    apertura alare razpon kril
    apertura di intelletto pren. odprtost, sprejemljivost za nove izkušnje

    4. otvoritev, odprtje:
    apertura di un negozio, di un gioco, della caccia otvoritev trgovine, igre, lova (lovske sezone)
    apertura di credito odpiranje kredita
    apertura di una mostra odprtje razstave
    apertura dell'anno accademico otvoritev akademskega leta

    5. pren. polit. odpiranje:
    apertura a sinistra, a destra odpiranje v levo, v desno

    6. fiz. apertura, premer odprtine:
    apertura angolare aperturni kot
    apertura numerica numerična apertura

    7. šport igra na krilih (v košarki, nogometu)
  • appannaggio m (pl. -gi)

    1. apanaža

    2. stalno plačilo; dota:
    il padre le ha garantito un buon appannaggio oče ji je dal dobro doto

    3. izključna pravica, prerogativa:
    in appannaggio kot izključna pravica
  • appicco1 m (pl. -chi) izgovor, pretveza:
    trovare un appicco najti pretvezo
    servire di appicco služiti kot pretveza
  • apportare v. tr. (pres. appōrto)

    1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
    il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje

    2. povzročiti, porajati:
    apportare benessere prinašati blaginjo
    apportare danni povzročati škodo

    3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
    apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo

    4. navesti, citirati:
    apportare un motto navesti duhovit izrek
  • appōsta

    A) avv.

    1. namenoma, nalašč:
    l'ho detto apposta nalašč sem to rekel
    a farlo apposta, neanche a farlo apposta kot nalašč

    2. izključno, izrecno, prav:
    questo vestito sembra fatto apposta per lui obleka se zdi narejena prav zanj

    B) agg. narejen posebno, izključno za:
    una stanza apposta per i bambini posebna soba za otroke
  • apprēsso

    A) avv.

    1. poleg:
    portarsi appresso qcs. nositi kaj s seboj
    mettere appresso due cose pren. primerjati (dve stvari)

    2. potem, zatem, pozneje:
    come si seppe appresso kot se je pozneje izvedelo
    poco appresso kmalu zatem

    3. zadaj

    B) prep. knjižno, star.

    1. pri, poleg:
    stare appresso a qcn. biti poleg koga

    2. za:
    andare appresso a qcn. iti za kom

    3. po:
    appresso la morte po smrti

    4.
    appresso i Greci pri Grkih

    C) agg. invar. naslednji:
    l'anno appresso naslednje leto
  • arca f

    1. rakev, sarkofag

    2. skrinja:
    riporre il corredo in un'arca spraviti balo v skrinjo
    arca dell'Alleanza biblijsko skrinja zaveze
    arca di scienze pren. učen človek

    3.
    arca di Noè biblijsko Noetova barka
    essere vecchio come l'arca di Noè biti star kot zemlja

    4. zool. noetova barčica (Arca noae)