durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
Zadetki iskanja
- fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - fidare
A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti
B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)
1.
fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu
2. upati si
PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa - imbrattare
A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene
B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti - inanōnimo
A) agg. pisarn. ne anonimen
B)
inanonimi m pl. kdor predloži osebne podatke (v oglasih) - lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
covare le lenzuola poležavati
il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti - lupo
A) m
1. zool. volk (Canis lupus):
avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
in bocca al lupo! srečno!
lupo di mare pren. morski volk
lupo mannaro volkodlak
2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov
3. med. lupus
PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti
B) agg. invar.
cane lupo volčjak
pesce lupo luben (Labrax lupus) - mandare v. tr. (pres. mando)
1. poslati, odposlati:
mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
mandare a male pokvariti, skvariti
mandare a fondo potopiti
mandare in rovina uničiti, razdejati
mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
mandare via qcn. spoditi koga
mandare via un operaio odpustiti delavca
mandare una lettera odposlati pismo
mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti
2. poslati, nastaviti:
lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
mandare in prigione poslati v zapor
mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu
3. pognati:
mandare la macchina pognati avto
mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)
4.
mandare un grido zakričati
mandare lampi bliskati se
mandare sangue krvaveti
5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
piove che Dio la manda lije kot iz škafa
PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri - mangiare
A) v. tr. (pres. mangio)
1. jesti:
mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
mangiare di magro postno jesti
mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
mangia e dormi pren. lenuh
mangiare alla carta jesti po naročilu
far da mangiare skuhati
PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje
2. žreti, požirati (tudi pren.):
mangiarsi il fegato žreti se od jeze
mangiarsi la parola pren. snesti besedo
mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati
3. razjedati:
la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo
4. porabiti, potrošiti
5. pognati, zapraviti
PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo
B) m jed; obrok - mosca
A) f
1. zool. hišna muha (Musca domestica):
mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)
2.
essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
morire come le mosche pren. cepati kot muhe
non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!
3. pren. tečnež, nadležnež:
mosca cocchiera postavljač, samozvani šef
4. kozmet. (lepotna) muha
5. rib. muha
6.
mosca cieca igre slepe miši
PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo
B) agg. invar. šport mušje kategorije
C) m invar. šport atlet mušje kategorije - mulino m
1. mlin:
mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
mulino a vento mlin na veter
mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin
2. geol.
mulino glaciale ledeniški mlin
3. ekst. neutruden intelektualni delavec
PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - onēsto
A) agg.
1. pošten, vrl
2. čist, kreposten, čednosten
3. spodoben, primeren
B) m (f -ta)
1. poštenjak, poštenjakinja
2. pravično, pošteno
PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni - praticare
A) v. tr. (pres. pratico)
1. delati, izvajati:
praticare il bene delati dobra dela
praticare la legge izvajati zakon
2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
praticare l'insegnamento učiti
praticare la poligamia poznati mnogoženstvo
3. obiskovati; družiti se (s):
praticare una persona družiti se s kom
4. narediti, napraviti:
praticare un'iniezione dati injekcijo
praticare uno sconto napraviti popust
B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
praticare in un locale redno zahajati v lokal
PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti - precipitevolissimevolmente avv. šalj. strmoglavo; globoko, nizko:
PREGOVORI: chi troppo in alto sale, cade sovente precipitevolissimevolmente preg. kdor visoko leta, nizko pade - prestare
A) v. tr. (pres. prēsto)
1. posoditi, posojati:
prestare a interesse posojati na obresti
prestare a usura posojati na oderuške obresti
2. dajati, ponuditi:
prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
prestare fede verjeti, zaupati
prestare giuramento svečano priseči
prestare man forte pren. pomagati
prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
prestare la propria opera a qcn. delati za koga
PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar
B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)
1. ponuditi, ponujati se
2.
prestare (a) biti primeren (za) - rabbia f
1. med. steklina, rabies
2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
far rabbia jeziti, spravljati v bes
3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
la rabbia del vento besnenje vetra
4. pohlep:
la rabbia del denaro pohlep po denarju
PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre - raccōgliere*
A) v. tr. (pres. raccōlgo)
1. pobrati, pobirati:
raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
raccogliere un'allusione pren. razumeti namig
2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
raccogliere le patate pobirati krompir
raccogliere il fieno grabiti seno
raccogliere il grano žeti žito
raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
raccogliere successo imeti, žeti uspeh
3. zbirati (tudi pren.):
raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
raccogliere francobolli zbirati znamke
4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev
B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)
1. namestiti, nameščati se
2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
raccogliersi su un problema poglobiti se v problem
3. zbrati, zbirati se
PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar - ridere*
A) v. intr. (pres. rido)
1. smejati se:
ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
far ridere i polli debele klatiti
fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna
2. pren. knjižno sijati, bleščati se
B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)
1.
ridersi (di) norčevati se (iz)
2. požvižgati se (na):
ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje - risicare v. tr. (pres. risico) toskansko tvegati
PREGOVORI: chi non risica non rosica preg. kdor ne riskira, ne profitira