Franja

Zadetki iskanja

  • durare

    A) v. intr. (pres. duro)

    1. trajati; vzdržati; obdržati se:
    stoffa che dura trpežno blago

    2. vleči, zavleči se:
    la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
    durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

    3. trdovratno vztrajati:
    durare nello scherzo še naprej se šaliti

    B) v. tr.

    1. knjižno potrpeti, prenašati:
    durare fatica mučiti se
    durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
    durare fatica a credere težko verjeti

    2.
    durarla vzdržati:
    non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
    chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • fare*

    A) v. tr. (pres. faccio)

    I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

    1. delati, narediti, ustvariti:
    Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
    fare figli narediti otroke
    fare foglie pognati liste

    2. delati, povzročiti:
    le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

    3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
    fare una legge oblikovati zakon
    fare il male, il bene delati dobro, zlo
    fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

    4. posnemati:
    fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

    5. izdelati, narediti, proizvajati:
    fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
    fare un quadro naslikati sliko
    fare una statua izklesati kip
    fare testamento napraviti oporoko

    6. kuhati, pripravljati:
    fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
    fare da mangiare skuhati

    7. šteti, imeti:
    Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

    8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
    fare fortuna obogateti
    fare denari a palate služiti na kupe denarja

    9. puščati:
    la ferita fa sangue rana krvavi
    la pentola fa acqua lonec pušča
    fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

    10. mat. biti (pri računskih operacijah):
    tre per due fa sei trikrat dva je šest

    11. izvoliti, imenovati:
    fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
    fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

    12. opravljati poklic:
    fare il medico biti zdravnik
    fare da padre biti kot oče

    13. misliti, meniti, imeti za:
    dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
    fare un proposito skleniti, odločiti
    fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

    II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

    1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
    fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
    fare presto pohiteti, biti zgoden
    fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
    fare i fatti propri brigati se zase
    fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
    fa' tu ti odloči, ti poskrbi
    non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
    non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
    non fa nulla nič ne de, nič hudega
    non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
    non fa che brontolare stalno samo godrnja
    saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
    aver da fare imeti delo, biti zaposlen
    farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

    2. reči:
    a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

    III. (pred nedoločnikom)

    1. (v vzročni rabi)
    fare piangere spraviti v jok
    fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
    fare dormire una pratica ustaviti zadevo
    vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

    2. pustiti:
    fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

    IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
    fare legna priskrbeti si drv
    fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
    fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
    fare un prezzo določiti, postaviti ceno
    fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
    fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
    fare giudizio spametovati se
    fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
    fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
    fare lezione poučevati, učiti
    fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
    fare la pelle a qcn. koga ubiti
    fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
    fare un saluto pozdraviti
    fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
    fare festa slaviti, proslavljati
    fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
    fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
    fare foca, vela, fuga špricati šolo
    fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
    fare notizia biti na prvih straneh časopisov
    fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
    fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
    fare la fame trpeti lakoto
    fare paura strašiti, vzbujati strah
    fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
    fare fuori qcn. ubiti koga
    fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
    fare piacere a qcn. ugoditi komu
    fare specie začuditi
    fare schifo gabiti se
    fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
    fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
    fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
    non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
    non farcela ne uspeti
    farla a qcn. komu jo zagosti
    farla franca izmazati se
    farla finita nehati; ubiti se

    B) v. intr.

    1. biti primeren, ugoden:
    questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

    2. dopolniti se (v času):
    oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

    3. prijati, koristiti:
    ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

    4. (s predlogom a)
    fare a pugni pretepati se
    fare a coltellate obdelovati se z noži
    fare a mosca cieca igrati se slepe miši

    C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

    1. spreobrniti se, postati:
    farsi protestante postati protestant
    farsi in quattro pren. razčetveriti se

    2. iti:
    farsi presso približati se

    3. postati:
    farsi grande postati velik, zrasti

    4. začeti pripovedovati:
    farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

    Č) v. intr. impers.

    1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
    ha già fatto notte znočilo se je že
    fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
    dieci giorni fa pred desetimi dnevi

    2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
    fa caldo toplo je
    fa freddo hladno je

    D) m

    1. početje, ravnanje, delo:
    ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

    2. drža, poteza, ton:
    ha un fare distaccato drži se ravnodušno

    3. začetek:
    al fare dell'alba ob prvem svitu
    sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
    PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
    chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • fidare

    A) v. tr. (pres. fido) zaupati:
    prima di partire gli fidò le sue cose preziose pred odhodom mu je zaupal svoje dragocenosti

    B) ➞ fidarsi v. rifl. (pres. mi fido)

    1.
    fidarsi di qcn. zaupati v koga, zaupati komu

    2. upati si
    PREGOVORI: fidare è bene, non fidare è meglio preg. kdor preveč zaupa, večkrat obupa
  • imbrattare

    A) v. tr. (pres. imbratto) umazati, pomazati, zamazati; onesnažiti:
    imbrattare fogli, carte slabš. mazati papir
    imbrattare tele, muri slabš. mazati platno, stene

    B) ➞ imbrattarsi v. rifl. (pres. mi imbratto) umazati se:
    imbrattarsi le mani pren. umazati si roke
    imbrattarsi di sangue pren. umazati se s krvjo
    PREGOVORI: chi imbratta, spazzi preg. kdor umaže, naj počisti
  • inanōnimo

    A) agg. pisarn. ne anonimen

    B)
    inanonimi m pl. kdor predloži osebne podatke (v oglasih)
  • lenzuōlo m (m pl. -li; f pl. -la) rjuha:
    cacciarsi tra le lenzuola iti spat, leči
    covare le lenzuola poležavati
    il bianco lenzuolo della neve bela snežna odeja
    PREGOVORI: il caldo dei lenzuoli non fa bollir la pentola preg. kdor dolgo spi, obira kosti
  • lupo

    A) m

    1. zool. volk (Canis lupus):
    avere una fame da lupi pren. biti lačen kot volk
    tempo da lupi pren. viharno, hladno vreme
    in bocca al lupo! srečno!
    lupo di mare pren. morski volk
    lupo mannaro volkodlak

    2. tekstil volk, stroj za čiščenje bombažnih odpadkov

    3. med. lupus
    PREGOVORI: il lupo perde il pelo ma non il vizio preg. volk dlako menja, narave pa nikdar
    lupo non mangia lupo preg. vrana vrani ne izkljuje oči
    chi pecora si fa, lupo lo mangia preg. bolj ko ovca mekeče, več volkov se steče
    chi pratica col lupo impara a urlare preg. kdor se z volkovi druži, mora tudi z njimi tuliti

    B) agg. invar.
    cane lupo volčjak
    pesce lupo luben (Labrax lupus)
  • mandare v. tr. (pres. mando)

    1. poslati, odposlati:
    mandare per il medico poslati po zdravnika, poklicati zdravnika
    mandare all'aria, a monte qcs. pognati kaj v zrak, pogubiti kaj
    mandare a male pokvariti, skvariti
    mandare a fondo potopiti
    mandare in rovina uničiti, razdejati
    mandare qcn. da Erode a Pilato pren. koga pošiljati od Poncija do Pilata
    mandare qcn. all'altro mondo koga spraviti na drugi svet, umoriti
    mandare in fumo pognati v zrak, izjaloviti
    mandare via qcn. spoditi koga
    mandare via un operaio odpustiti delavca
    mandare una lettera odposlati pismo
    mandare giù qcs. pogoltniti kaj; pren. požreti, prenesti

    2. poslati, nastaviti:
    lo mandarono come pretore in Sicilia poslali so ga za sodnika na Sicilijo
    mandare in prigione poslati v zapor
    mandare al diavolo, a quel paese, in malora pren. poslati k vragu

    3. pognati:
    mandare la macchina pognati avto
    mandare in onda poslati v eter, prenašati (prek radia, televizije)

    4.
    mandare un grido zakričati
    mandare lampi bliskati se
    mandare sangue krvaveti

    5. poslati, pošiljati (kot kazen, kot plačilo):
    che Dio ce la mandi buona Bog pomagaj!, naj bo srečno
    piove che Dio la manda lije kot iz škafa
    PREGOVORI: chi vuole vada, e chi non vuole mandi preg. kdor sam naredi, naredi za tri
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • mosca

    A) f

    1. zool. hišna muha (Musca domestica):
    mosca del carbonchio hlevska muha (Stomoxy calcitrans)
    mosca della carne mesarska muha (Sarcophaga carnaria)
    mosca cavallina (ippobosca) konjska muha (Hippobosca equina)
    mosca del formaggio sirovka (Piophila casei)
    mosca tse-tse muha ce-ce, glosina, muha spalne bolezni (Glossina palpalis)

    2.
    essere raro come le mosche bianche pren. biti bela vrana; biti zelo redek
    fare di una mosca un elefante pren. delati iz muhe slona
    morire come le mosche pren. cepati kot muhe
    non farebbe male a una mosca pren. še muhi ne bi storil hudega
    restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok
    saltare la mosca al naso pren. vznejevoljiti se, ujeziti se
    mosca!, zitto e mosca! tiho!, tišina!

    3. pren. tečnež, nadležnež:
    mosca cocchiera postavljač, samozvani šef

    4. kozmet. (lepotna) muha

    5. rib. muha

    6.
    mosca cieca igre slepe miši
    PREGOVORI: in bocca chiusa non entran mosche preg. kdor molči, ga glava ne boli
    non si può avere il miele senza le mosche preg. na med muhe letajo

    B) agg. invar. šport mušje kategorije

    C) m invar. šport atlet mušje kategorije
  • mulino m

    1. mlin:
    mulino ad acqua, a vapore, elettrico vodni, parni, električni mlin
    mulino a vento mlin na veter
    mulino da olio (frantoio) stiskalnica za olje
    combattere contro i mulini a vento pren. boriti se proti mlinom na veter
    essere un mulino a vento biti vetrnjaški, nestanoviten
    tirare l'acqua al proprio mulino pren. vleči vodo na svoj mlin

    2. geol.
    mulino glaciale ledeniški mlin

    3. ekst. neutruden intelektualni delavec
    PREGOVORI: chi va al mulino s'infarina preg. kdor gre v mlin, se z moko napraši
    il mulino non macina senz'acqua preg. mlin ne melje brez vode
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko
  • onēsto

    A) agg.

    1. pošten, vrl

    2. čist, kreposten, čednosten

    3. spodoben, primeren

    B) m (f -ta)

    1. poštenjak, poštenjakinja

    2. pravično, pošteno
    PREGOVORI: chi non si accontenta dell'onesto perde il manico e il cesto preg. kdor preveč zajame, nič ne objame; kdor ni z malim zadovoljen, velikega vreden ni
  • praticare

    A) v. tr. (pres. pratico)

    1. delati, izvajati:
    praticare il bene delati dobra dela
    praticare la legge izvajati zakon

    2. delati, opravljati poklic; poznati, ukvarjati se:
    praticare l'insegnamento učiti
    praticare la poligamia poznati mnogoženstvo

    3. obiskovati; družiti se (s):
    praticare una persona družiti se s kom

    4. narediti, napraviti:
    praticare un'iniezione dati injekcijo
    praticare uno sconto napraviti popust

    B) v. intr. družiti se (s), biti domač (s); redno obiskovati:
    praticare in un locale redno zahajati v lokal
    PREGOVORI: chi pratica con lo zoppo impara a zoppicare preg. kdor se s tatom druži, se nauči krasti
  • precipitevolissimevolmente avv. šalj. strmoglavo; globoko, nizko:
    PREGOVORI: chi troppo in alto sale, cade sovente precipitevolissimevolmente preg. kdor visoko leta, nizko pade
  • prestare

    A) v. tr. (pres. prēsto)

    1. posoditi, posojati:
    prestare a interesse posojati na obresti
    prestare a usura posojati na oderuške obresti

    2. dajati, ponuditi:
    prestare aiuto, assistenza priskočiti na pomoč, pomagati
    prestare attenzione (a) prisluhniti (komu)
    prestare a qcn. le cure del caso komu nuditi (zdravstveno) pomoč, koga primerno zdraviti
    prestare fede verjeti, zaupati
    prestare giuramento svečano priseči
    prestare man forte pren. pomagati
    prestare omaggio pokloniti se, izkazati spoštovanje
    prestare la propria opera a qcn. delati za koga
    PREGOVORI: chi presta perde l'amico e il denaro preg. kdor posoja, je ob prijatelja in ob denar

    B) ➞ prestarsi v. rifl. (pres. mi prēsto)

    1. ponuditi, ponujati se

    2.
    prestare (a) biti primeren (za)
  • rabbia f

    1. med. steklina, rabies

    2. pren. ogorčenje, bes, jeza:
    consumarsi dalla rabbia gristi se od jeze
    far rabbia jeziti, spravljati v bes

    3. sila, pobesnelost; besnenje; zagrizenost:
    la rabbia del vento besnenje vetra

    4. pohlep:
    la rabbia del denaro pohlep po denarju
    PREGOVORI: chi tutto vuole di rabbia muore preg. kdor bi rad vse imel, od hudega umre
  • raccōgliere*

    A) v. tr. (pres. raccōlgo)

    1. pobrati, pobirati:
    raccogliere il guanto pren. sprejeti izziv
    raccogliere un'allusione pren. razumeti namig

    2. agr. pobrati, pobirati; ekst. pridobiti, pridobivati; pren. doseči, dosegati:
    raccogliere le patate pobirati krompir
    raccogliere il fieno grabiti seno
    raccogliere il grano žeti žito
    raccogliere molto olio pridobiti veliko olja
    raccogliere successo imeti, žeti uspeh

    3. zbirati (tudi pren.):
    raccogliere denaro per una colletta zbirati denar
    raccogliere francobolli zbirati znamke

    4. sprejeti, sprejemati (tudi pren.):
    raccogliere l'eredità sprejeti dediščino
    raccogliere un'ingiuria zavrniti žalitev

    B) ➞ raccōgliersi v. rifl. (pres. mi raccōlgo)

    1. namestiti, nameščati se

    2. koncentrirati se (na); osredotočiti se (na); poglobiti se (v):
    raccogliersi su un problema poglobiti se v problem

    3. zbrati, zbirati se
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • ridere*

    A) v. intr. (pres. rido)

    1. smejati se:
    ridere a crepapelle, a più non posso smejati se, da bi počil, do solz
    ridere dietro, alle spalle zasmehovati, smejati se komu za hrbtom
    ridere sotto i baffi zlobno, v pest se smejati
    ridere a fior di labbra nasmehniti, nasmihati se
    far ridere i polli debele klatiti
    fare qcs. per ridere storiti kaj za šalo
    non c'è nulla da ridere stvar ni niti malo smešna

    2. pren. knjižno sijati, bleščati se

    B) ➞ ridersi v. rifl. (pres. mi rido)

    1.
    ridersi (di) norčevati se (iz)

    2. požvižgati se (na):
    ridersela ne se zmeniti za kaj, ne imeti za mar
    PREGOVORI: ride bene chi ride l'ultimo preg. kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
  • risicare v. tr. (pres. risico) toskansko tvegati
    PREGOVORI: chi non risica non rosica preg. kdor ne riskira, ne profitira