Franja

Zadetki iskanja

  • oïl tujka franc. avv.
    lingua d'oïl jezik starofrancoski jezik
  • padronanza f

    1. gospostvo; last

    2. oblast, obvladovanje, kontrola

    3. znanje, obvladovanje:
    aver padronanza della lingua obvladati jezik
  • pane1 m

    1. kruh:
    impastare il pane mesiti kruh
    cuocere il pane peči kruh
    pane fresco svež kruh
    pane stantio star kruh
    pane bianco bel kruh
    pane di segale, di avena, di orzo rženi, ovseni, ječmenov kruh
    pane nero, integrale črn, polnozrnati kruh
    buono come il pane dober kot kruh
    essere pane e cacio pren. biti kot rit in srajca
    il nostro pane quotidiano naš vsakdanji kruh
    lungo quanto un giorno senza pane zelo dolg
    guadagnarsi il pane služiti kruh
    mangiare il pane a ufo, a tradimento živeti na tuj račun
    non è pane per i tuoi denti temu nisi kos
    perdere il pane biti ob delo
    rendere pan per focaccia pren. vrniti milo za drago
    stare a pane e acqua živeti ob kruhu in vodi

    2. kulin.
    pan di Spagna kolač

    3. pren. duševna hrana:
    mangiare il pane pentito kesati se
    spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

    4. ekst.:
    un pane di burro štruca masla
    pani di metallo kovinske palice

    5. bot.
    albero del pane (artocarpo) kruhovec (Artocarpus)
    pan di cuculo kačji jezik, kukovec (Orchis morio)
    pan di serpe (gigaro italico) štrkat (Arum italicum)
    pan porcino, panporcino pog. ciklama (Cyclamen europaeum)
  • patina f

    1. patina
    patina del tempo pren. nadih starosti, častitljivosti

    2.
    patina linguale med. obložen jezik
  • pōrta f

    1. vrata:
    porta girevole vrtljiva vrata
    porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
    porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
    porta di sicurezza požarna vrata
    andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
    a porte chiuse za zaprtimi vrati
    battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
    chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
    essere alle porte pren. biti pred vrati
    fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
    mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
    sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo

    2. šport vrata, gol:
    tirare in porta streljati na vrata

    3. geogr. gorski prelaz
    porta del ghiacciaio ledeniški jezik

    4.
    porta erniaria anat. kilna odprtina

    5.
    Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap

    6. hist.
    (Sublime) Porta (Visoka) Porta
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • pōvero

    A) agg.

    1. reven, ubog:
    povero in canna, come Giobbe reven kot cerkvena miš
    alla povera revno, kot reveži

    2. siromašen; beden; skromen:
    fiume povero d'acqua reka, siromašna z vodo
    lingua povera reven jezik
    in parole povere preprosto povedano

    3. (ki vzbuja sočutje) ubog, revček:
    un povero gobbo ubog grbavec
    un povero uomo (poveruomo) ubožec
    un povero diavolo, un povero Cristo pren. pog. siromak, nesrečnež
    povero me! te! lui! gorje meni! tebi! njemu!

    4. pog. pokojen:
    la povera nonna lo diceva sempre pokojna babica je to venomer pravila

    5. umet.
    arte povera

    B) m (f -ra) revež, siromak; ekst. berač, beračica:
    ricovero, ospizio per i poveri ubožnica
  • prudere* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
    mi sento prudere la lingua srbi me jezik
    mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
    toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu
  • puro

    A) agg.

    1. čist (brez primesi):
    acqua pura čista voda
    aria pura čist zrak
    cielo puro jasno nebo
    lingua pura čist jezik
    razza pura čista rasa, pasma
    vino puro čisto, pristno vino

    2. čist (ne uporaben):
    matematica pura čista matematika

    3. čist, pristen, enostaven:
    la pura verità čista resnica
    per puro caso čisto slučajno

    4. čist, neomadeževan

    5.
    puro e semplice gladek in jasen

    B) m (f -ra)

    1. načelen, nepodkupljiv človek

    2. šport amater
  • rasoio, rasoio m (pl. -oi) britev:
    rasoio di sicurezza varnostna britev
    rasoio elettrico brivski aparat
    lingua tagliente come un rasoio pren. kot britev oster jezik
    attaccarsi ai rasoi pren. zateči se k dvomljivi pomoči
    camminare sul filo del rasoio pren. biti v kritičnem položaju
  • saburrale agg. med.
    lingua saburrale obložen, belkast jezik
  • scaltrire

    A) v. tr. (pres. scaltrisco) izučiti, izmodriti:
    scaltrire la lingua, lo stile izpiliti jezik, slog

    B) ➞ scaltrirsi v. rifl. (pres. mi scaltrisco)

    1. postati premeten, zvit, nabrit

    2. izučiti se, postati vešč, obladovati
  • scilinguagnolo m pren. zgovornost:
    avere lo scilinguagnolo sciolto imeti namazan jezik
  • sciōgliere*

    A) v. tr. (pres. sciōlgo)

    1. razvezati, odvezati:
    sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
    sciogliere i capelli razpustiti lase
    sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
    sciogliere un sacco razvezati vrečo
    sciogliere una serratura odpreti ključavnico

    2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
    sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi

    3.
    sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
    sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
    sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
    sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube

    4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
    sciogliere la seduta zaključiti sejo
    sciogliere le Camere razpustiti parlament

    5. razrešiti:
    sciogliere un problema rešiti problem
    sciogliere un dubbio razpršiti dvom

    6. sprostiti, sproščati; razmigati:
    la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
    sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo

    B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)

    1. odvezati, razvezati se

    2. topiti, raztapljati se:
    sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati
  • serpentino1 agg. kačji; kačast; pren. kačji, strupen:
    lingua serpentina strupen jezik
  • snodare

    A) v. tr. (pres. snōdo)

    1. odvozlati, razvozlati

    2. razgibati:
    snodare la lingua razvezati jezik

    B) snodarsi v. rifl. (pres. mi snōdo)

    1. upogibati se

    2. cepiti se

    3. viti, vijugati se (cesta)
  • spōrco

    A) agg. (m pl. -chi)

    1. umazan (tudi ekst.):
    avere la coscienza sporca pren. imeti slabo vest
    avere la fedina penale sporca pren. biti že kaznovan
    avere la lingua sporca med. imeti obložen jezik

    2. pren. umazan, svinjski; prostaški, opolzek:
    denaro sporco umazan denar
    barzellette sporche opolzki dovtipi
    farla sporca pog. narediti svinjarijo
    fare una politica sporca voditi umazano politiko

    B) m (le sing.) umazanija, svinjarija
  • straziare v. tr. (pres. strazio)

    1. mučiti, trpinčiti; žalostiti:
    straziare gli orecchi pren. parati ušesa

    2. pren. pokvariti, skaziti; žarg. sfušati; odbrenkati:
    straziare una lingua tolči, pačiti jezik
    straziare una musica slabo zaigrati skladbo
  • strumentale

    A) agg.

    1. oroden

    2. instrumenten, instrumentalen:
    concerto vocale e strumentale glasba vokalni in instrumentalni koncert
    misurazione strumentale tehn. instrumentna meritev

    3.
    bene strumentale ekon. proizvajalno sredstvo
    lingua strumentale jezik učni jezik (v večjezični sredini)

    4. jezik oroden, instrumentalen (sklon)

    B) m jezik orodnik, instrumental
  • tagliare1

    A) v. tr. (pres. taglio)

    1. rezati, odrezati; sekati, odsekati; odžagati:
    una lama che taglia absol. rezilo, ki reže
    un tipo tagliato con l'accetta pren. grobijan; človek grobih, izrazitih potez

    2.
    tagliare un abito urezati, ukrojiti obleko
    tagliare un bosco sekati gozd
    tagliare i capelli, la barba striči lase, briti brado
    tagliare un diamante brusiti diamant
    tagliare una droga mešati mamilo
    tagliare fuori voj. odrezati (tudi pren.)

    3.
    tagliare la corda pren. pobegniti, popihati jo
    tagliare corto pren. na kratko odrezati, naglo končati (govor), na hitro opraviti s čim
    tagliare l'erba kositi travo
    tagliare una gamba amputirati nogo
    tagliare le gambe a qcn. pren. komu metati polena pod noge
    tagliare i panni addosso a qcn. pren. koga za hrbtom opravljati
    tagliare la testa odsekati glavo
    tagliare la testa al toro pren. dokončno odločiti se, zgrabiti bika za roge

    4.
    la barca taglia le onde čoln brazda valove
    una nebbia da tagliare col coltello megla, da bi jo lahko rezal z nožem
    tagliare l'arrosto, il salame narezati pečenko, salamo
    tagliare le carte premešati karte
    tagliare in due, in quattro razrezati na dva, na štiri dele
    tagliare una finestra, una porta gradb. napraviti okno, vrata
    tagliare la palla šport rezati žogo

    5.
    tagliare, tagliarsi urezati, urezati se; prerezati, prerezati si:
    tagliarsi con il rasoio urezati se z britvico
    tagliarsi la gola pren. ubiti se
    un freddo che taglia la faccia mraz, ki reže v obraz
    una lingua che taglia pren. strupen, opravljiv jezik
    un vino che taglia le gambe pren. vino, ki jemlje noge

    6. skrajšati, skrčiti; omejiti, omejevati; črtati:
    tagliare un articolo skrajšati članek
    tagliare le spese omejiti, skrčiti stroške
    dalla pellicola sono state tagliate le sequenze più scabrose iz filma so črtali najbolj kočljive prizore

    7. prerezati; prekiniti, prekinjati; ovirati:
    tagliare l'acqua prekiniti dovod vode
    tagliare le comunicazioni prekiniti zveze
    tagliare la ritirata al nemico sovražniku preprečiti umik

    8. prerezati, presekati; iti, peljati skozi:
    tagliare la curva sekati ovinek
    tagliare la strada a qcn. komu presekati pot; pren. komu kaj preprečiti
    l'antica strada romana taglia l'abitato skozi naselje pelje stara rimska cesta

    B) v. intr. iti po najkrajši poti
    tagliare diritto iti naravnost

    C) ➞ tagliarsi v. rifl. (pres. mi taglio) raztrgati se