trionfare v. intr. (pres. trionfo)
1. triumfirati; slaviti zmago
2. ekst. zmagati, zmagovati; pren. premagati, premagovati; pren. imeti uspeh, uspevati, žeti hvalo:
trionfare sulle, delle avversità premagovati nesrečo
trionfare sui nemici zmagati nad sovražniki
di solito trionfano i furbi ponavadi uspevajo zviteži
3. veseliti se
Zadetki iskanja
- uguagliare
A) v. tr. (pres. uguaglio)
1. enačiti, izenačevati:
uguagliare gli uomini di fronte alla legge izenačiti ljudi pred zakonom
2. zravnati, poravnati; zgladiti:
uguagliare la siepe poravnati živo mejo
3. pren. biti enak:
uguagliare qcn. in abilità biti komu enak v spretnosti
4. šport izenačiti, izenačevati:
uguagliare un record izenačiti rekord
5. imeti za enakega, enakovrednega
B) ➞ uguagliarsi v. rifl. (pres. mi uguaglio)
uguagliarsi a, con enačiti, izenačevati se s kom - usare
A) v. tr. (pres. uso)
1. rabiti, uporabiti, uporabljati:
usare un abito nositi obleko
usare le mani tepsti
usare gli occhi, usare bene gli occhi pazljivo gledati; razsoditi
usare le orecchie pazljivo poslušati
usare termini letterari, tecnici uporabljati knjižne, strokovne izraze
2. udejaniti, udejanjati; uveljaviti, uveljavljati:
usare le buone maniere biti olikan
usare un diritto uveljavljati pravico
3. poseči, pomagati si:
usare l'astuzia, l'inganno pomagati si z zvijačo, s prevaro
usare molta attenzione biti zelo pazljiv
usare la massima cura zelo paziti, biti zelo skrben
4. storiti, delati (v vljudnostnih izrazih):
usare una cortesia storiti uslugo
5. imeti navado
B) v. intr.
1. uveljaviti, uveljavljati kaj; pomagati si s čim:
usare dei propri diritti uveljaviti svoje pravice
2. ravnati:
usate di una certa comprensione nei suoi confronti ravnajte malo obzirneje z njim
3. biti v modi, moderen:
adesso i tacchi usano meno alti zdaj so v modi nižje pete
C) v. intr. impers. biti navadno, običajno
Č) ➞ usarsi v. rifl. (pres. mi uso) knjižno navaditi, navajati se na - acciaio m jeklo:
acciaio inossidabile nerjaveče jeklo
acciaio temperato kaljeno jeklo
avere una memoria, una tempra d'acciaio pren. imeti jeklen spomin, značaj
sguardo d'acciaio hladen, prodoren pogled - addōsso
A) avv.
1. na sebi, na hrbtu:
avere, portare addosso imeti na sebi, nositi (obleko)
levarsi i panni d'addosso sleči se
levarsi uno d'addosso znebiti se koga
avere la sfortuna addosso imeti smolo
tirarsi addosso un guaio nakopati si nevšečnost
2. pren. na sebi:
avevo addosso una paura terribile grozno sem se bal
avere il diavolo addosso biti nemiren, nestrpen, razdražljiv
avere l'argento vivo addosso biti kot živo srebro
3. na grbi, v breme:
ho tutta la famiglia addosso na grbi imam vso družino
B) prep.
1. blizu, tik ob:
le case sono una addosso all'altra hiše so druga ob drugi
2. na, nad:
dare addosso a qcn., gettarsi addosso a uno vreči se na koga, preganjati koga
mettere le mani addosso a qcn. položiti roko na koga, koga zgrabiti, pretepsti
mettere gli occhi addosso a qcn. na koga vreči oči
piombare addosso a qcn. vreči se, navaliti na koga
stare addosso a qcn. koga stalno priganjati, gnjaviti
tagliare i panni addosso qcn. koga opravljati (za hrbtom) - aderēnza f
1. prileganje
2. fiz. adherenca, sprijemanje, sprijetost
3. zvesto tolmačenje (besedila, vloge):
ha tradotto con molta aderenza al testo besedilo je prevedel zelo zvesto
4. (zlasti pl.) poznanstva, zveze:
avere aderenze nelle alte sfere imeti zveze v visokih krogih - adito1 m
1. vhod, dohod, prehod, dostop (tudi pren.):
il corridoio dà adito alla stanza hodnik pelje v sobo
il diploma dà adito all'università spričevalo omogoča vstop na univerzo
dare adito a sospetti pren. dati povod za sumničenja
2. vstop (tudi pren.):
avere libero adito a, presso imeti prost vstop v - affaccendato agg. zaposlen:
essere in tutt'altre faccende affaccendato šalj. imeti vse kaj drugega v glavi - affamato
A) agg.
1. lačen, sestradan:
oggi sono proprio affamato danes sem prav zares lačen
2. pren. lačen, lakomen, pohlepen:
affamato di onori lačen časti, častihlepen
B) m
1. sestradanec, revež
2. pren. bednik:
non voglio trattare con quell'affamato nočem imeti opravka s tistim bednikom - ala f (pl. ali, knjižno ale)
1. krilo, perutnica:
battere le ali leteti
in un batter d'ali hipoma, v trenutku
avere le ali ai piedi imeti krila na nogah, zelo hitro teči
raccogliersi sotto le ali di qcn. zateči se pod okrilje nekoga
tarpare le ali pren. pristriči peruti
l'ala del mulino a vento lopata mlina na veter
l'ala dell'elica krak propelerja
l'ala del cappello krajec klobuka
2. letalsko krilo
3.
ala di un edificio krilo stavbe
4. krilo (formacije):
l'ala destra dell'esercito desno krilo armade
fare ala a qcn. napraviti komu špalir
passare tra due fitte ali di popolo iti skozi gost špalir ljudi
5. šport krilo (zlasti pri nogometu) - allucinazione f psihiatr. halucinacija; privid:
soffrire di allucinazioni imeti halucinacije - alternativa f
1. izmenjava, menjavanje, izmenično zaporedje:
un'alternativa di timori e di speranze menjavanje bojazni in upov
2. alternativa; možnost, izbira:
non avere altre alternative ne imeti drugih alternativ
si prospetta per il Paese un'alternativa di destra polit. v deželi je na vidiku desna alternativa - alto2
A) agg.
1. visok:
uomo alto e robusto visok in krepek mož
andare a testa alta pokonci nositi glavo
avere il morale alto biti pogumen, optimističen
il sole è alto sull'orizzonte sonce je visoko na obzorju
2. glasen:
parlare ad alta voce govoriti glasno
3. globok, odprt (tudi pren.):
alto mare odprto morje
essere in alto mare pren. biti še daleč (od konca, razrešitve)
alto silenzio globoka tišina
notte alta trda noč
4. širok:
un tessuto alto settanta centimetri sedemdeset centimetrov široko blago
5. zgoden; pozen:
alto Medioevo zgodnji srednji vek
giorno alto pozno dopoldne
6. visok, zgornji:
Alta Italia Severna Italija
l'alto Tevere zgornji tok Tibere
7. visok (po pomembnosti, zaslugah, funkcijah):
alta società visoka družba
alta moda visoka moda
di alto livello izvrsten, pomemben
avere un alto concetto di sé imeti dobro mnenje o sebi, visoko se ceniti
alta stagione glavna sezona
8. knjižno plemenit, vzvišen:
alti sentimenti plemenita čustva
alte parole vznesene besede
9. težaven, zahteven:
alta impresa težavna naloga
10. ekst. visok, velik:
stipendio alto visoka plača
alta pressione visok pritisk
B) m višina:
gli alti e i bassi pren. srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
guardare dall'alto in basso qcn., qcs. zviška gledati na koga, na kaj
far cadere una cosa dall'alto pren. napihovati pomembnost česa
fare alto e basso pren. vedriti in oblačiti
C) avv.
1. visoko, gori (tudi pren.):
volare alto visoko letati
mirare alto visoko meriti
2. glasno, rezko:
parlare alto glasno govoriti
3.
in alto visoko, navzgor, kvišku (tudi pren.):
arrivare in alto visoko se povzpeti
mani in alto! roke kvišku!
in alto i cuori! kvišku srca! pogumno! - amante
A) agg. ki ljubi:
essere amante della buona tavola, dei bei libri biti sladokusec, imeti rad lepe knjige, biti ljubitelj lepih knjig
B) m, f ljubimec, ljubček, ljubica - amaro
A) agg. grenek; bridek:
amaro come il fiele grenek kot pelin
avere la bocca amara imeti grenek okus v ustih
un'amara sorpresa bridko presenečenje
B) m
1. grenkost, grenkoba (tudi pren.):
sa di amaro ima grenek okus
2. grenki liker - animo m
1. duh:
stato d'animo duševno razpoloženje
forza d'animo duševna moč
mettere l'animo in pace vdati se
avere l'animo, avere in animo di fare qcs. nameravati kaj storiti
di buon animo rade volje
ad un animo soglasno
2. srce, moč; pogum:
avere l'animo (di) imeti pogum, upati si
prendere animo drzniti si
perdersi d'animo izgubiti pogum
non mi è bastato l'animo di dargli la cattiva notizia nisem imel dovolj poguma, da bi mu povedal slabo novico
animo! pogumno! - anticipo m
1. predujem; akontacija:
chiedere un anticipo sullo stipendio prositi za predujem pri plači
2.
in anticipo predčasno, vnaprej
partirei con un anticipo di tre ore odpotoval je tri ure prej
3. šport
giocare sull'anticipo prehiteti nasprotnika, imeti pobudo pri igri
4. strojn. predvžig - antipode m (zlasti v pl.) antipod:
essere agli antipodi imeti popolnoma nasprotne poglede - appetito m preg.
1. želja; sla; nagon
2. tek:
avere molto, poco appetito imeti dober, slab tek
mangiare con appetito, di buon appetito jesti s tekom, s slastjo
buon appetito! dober tek!
3. pohlep, poželenje
PREGOVORI: l'appetito vien mangiando preg. tek pride z jedjo - appōggio m (pl. -gi)
1. naslon, opora:
le stampelle gli servono d'appoggio bergle so mu za oporo
punto d'appoggio oporna točka
nave appoggio voj. matična vojna ladja
2. podpora, pomoč:
dare appoggio morale dati moralno podporo
3. zaščitnik, pokrovitelj:
avere appoggi autorevoli imeti vplivne zaščitnike na ministrstvu
4. alpin. opora
5. voj. topniška podpora (ob pehotnem napadu)