Franja

Zadetki iskanja

  • capello m las:
    farsi i capelli dati se ostriči
    perdere i capelli dobivati plešo
    avere un diavolo per capello pren. biti jezen kot ris
    essere sospeso a un capello pren. biti v hudi nevarnosti, viseti na niti
    essere a un capello da qcs. biti čemu zelo blizu
    al capello za las natančno
    tirare qcn. per i capelli pren. koga prisiliti
    scusa tirata per i capelli pren. za lase privlečen izgovor
    spaccare un capello in quattro pren. dlakocepiti
    un capello pren. nič:
    non rischiare un capello ne tvegati prav nič
    c'è mancato un capello che... malo je manjkalo, pa...
    non torcere un capello ne skriviti lasu
    mettersi le mani nei capelli pren. biti jezen, obupan
    averne fin sopra i capelli pren. biti koga, česa do grla sit
    ho sentito drizzarmi i capelli lasje so se mi naježili
    fino alla punta dei capelli pren. od glave do peta
    avere più guai che capelli pren. imeti hudo smolo, biti v hudih škripcih
    afferrare la fortuna per i capelli pren. izrabiti priložnost
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • centēsimo

    A) agg. stoti

    B) m

    1. stotinka

    2. stotin, centezim, centim

    3. ekst. majhen denar, groš:
    pagare al centesimo plačati do zadnjega groša
    spendere sino all'ultimo centesimo zapraviti, porabiti vse do zadnjega groša

    4. ekst. nič, skoraj nič (v nikalnih izrazih):
    non avere l'ombra di un centesimo biti brez groša
    non valere un centesimo bucato ne biti vreden počenega groša
  • chiave

    A) f

    1. ključ:
    chiudere a chiave zakleniti
    mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
    tenere sotto chiave dobro čuvati
    tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

    2. pren. ključ:
    la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
    il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

    3. glasba ključ:
    chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
    stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

    4. tehn. ključ:
    chiave a tubo cevni ključ
    chiave inglese francoz

    5.
    chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

    B) agg. invar. ključen; glaven:
    teste chiave glavna priča
    punto chiave ključna točka
  • ciēlo m

    1. nebo:
    cielo nuvoloso, sereno oblačno, jasno nebo
    toccare il cielo con un dito pren. biti ves blažen
    portare qcn. al cielo pren. koga v nebesa povzdigovati, v zvezde kovati
    a cielo aperto pod milim nebom
    scavo, estrazione a cielo aperto dnevni kop
    apriti cielo! inter. šment!

    2. podnebje

    3. nebo, strop:
    il cielo della camera strop sobe
    il cielo del letto nebo, baldahin nad posteljo

    4. relig. nebo, nebesa:
    i voleri del cielo božja volja
    salire al cielo pren. priti v nebo, umreti
    santo cielo!, giusto cielo! inter. sveta nebesa!
    per amor del cielo! inter. za božjo voljo!

    5.
    essere al settimo cielo pren. biti v devetih nebesih
    portare qcn. al settimo cielo pren. koga v deveta nebesa kovati
    PREGOVORI: ragli di asini non arrivano al cielo preg. pasji lajež ne seže do neba
  • cima f

    1. vrh:
    la cima di un campanile, di un albero vrh zvonika, drevesa
    in cima zgoraj
    in cima a na, vrh:
    essere, trovarsi in cima ai pensieri di qcn. pren. biti komu glavna skrb

    2. alpin. vrh:
    conquistare una cima povzpeti se, splezati na vrh

    3. konec:
    da cima a fondo od vrha do tal; od nog do glave; od konca do kraja; popolnoma

    4. pog. vrhunski strokovnjak, kapaciteta:
    non è una cima, ma tutto sommato è una gran brava persona ni ravno vrhunska kategorija, vendar pa je prav v redu človek
    essere una cima in biti v čem odličen
    cima di birbante šalj. goljuf, prevarant

    5.
    cime di rapa bot. repni poganjki
  • coglione m

    1. vulg. modo:
    rompere i coglioni a qcn. nadlegovati koga
    avere i coglioni duri pren. biti energičen, vztrajen
    avere i coglioni pieni di qcn., di qcs. pren. biti koga, česa do grla sit; pog. imeti koga, česa čez glavo
    levarsi dai coglioni pren. spraviti se izpod nog

    2. (minchione) pren. (f -na) bedak, tepec
  • cōllo1 m

    1. vrat:
    gettare le braccia al collo objeti
    avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
    è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
    prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
    capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
    rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
    a rotta di collo na vrat na nos
    correre a rotta di collo na vso sapo teči
    tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
    mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
    tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
    essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
    trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih

    2. ovratnik

    3. ekst. vrat:
    il collo della bottiglia vrat steklenice
    tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
    collo di bottiglia pren. ozko grlo

    4. anat.
    collo dell'utero maternični vrat
    collo del piede nart

    5. glasba vrat (godala, brenkala)

    6. strojn.
    collo d'oca kolenasta gred
  • comparire* v. intr. (pres. comparisco ali compaio)

    1. prikazati, pokazati se; pojaviti se

    2. pravo pojaviti se; zglasiti se, priti:
    il teste non è comparso priča ni prišla

    3. iziti, izhajati:
    la rivista compare mensilmente revija izhaja mesečno

    4. pozornost zbuditi, zbujati:
    ci tiene molto a comparire veliko mu je do tega, da se pokaže, da zbudi pozornost
  • compitezza f vljudnost; olika, olikanost; uglajenost:
    trattare qcn. con compitezza biti vljuden do koga
  • confronto m

    1. primerjava:
    mettere a confronto una cosa con un'altra primerjati kaj s čim
    reggere al confronto con qcs., con qcn. biti enakovreden čemu, komu
    non temere confronti biti nenadkriljiv
    senza confronto, confronti neprimerno
    termine di confronto primerjalni izraz
    nei confronti di v odnosu do

    2. pravo soočenje:
    mettere a confronto i testimoni soočiti priče
  • contare

    A) v. tr. (pres. conto)

    1. šteti, prešteti:
    si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
    contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

    2. šteti, upoštevati

    3. nameravati, računati:
    conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

    4. šteti, imeti:
    il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

    5. pog. pripovedovati:
    contarle grosse pren. debele stresati

    B) v. intr.

    1. šteti:
    contare fino a dieci šteti do deset

    2. šteti, veljati:
    contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

    3. računati na:
    contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

    C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za
  • contēnto agg.

    1. zadovoljen:
    essere contento di qcs. biti s čim zadovoljen
    e vissero contenti e felici in potem so živeli srečno do konca svojih dni (v pravljicah)

    2. vesel, radosten:
    essere contento come una Pasqua biti vesel kot ptiček na veji
    cuor contento dobrodušnež, optimist
    PREGOVORI: cuor contento il ciel l'aiuta preg. zadovoljnemu tudi Bog pomaga
  • controvērsia f

    1. spor, sporno vprašanje:
    è sorta una controversia prišlo je do spora
    comporre una controversia poravnati spor

    2. pravo spor

    3. lit. kontroverza; disput
  • convenevole

    A) agg. knjižno primeren, ugoden

    B) m (samo sing.) primernost, spodobnost:
    secondo il convenevole primerno, spodobno
    fuori del convenevole pretirano

    C) m pl. izrazi spoštovanja, vljudnostni izrazi, pozdravi, pokloni:
    fare i convenevoli con qcn., a qcn. biti vljuden do koga
    scambiarsi i convenevoli izmenjati si pozdrave
  • convinzione f

    1. prepričanje:
    acquisire una convinzione prepričati se, priti do prepričanja
    fare una cosa senza convinzione delati kaj brez velikega navdušenja, brezvoljno

    2. pl. prepričanje, načela:
    convinzioni politiche, religiose politično, versko prepričanje
  • cōrda f

    1. vrv:
    corda di canapa konopec
    corda di acciaio jeklena vrv
    salto della corda igre skakanje čez vrv
    corda dei muratori svinčnica
    dare corda a qcn. pren. komu dati proste roke
    tagliare la corda pren. popihati jo
    parlare di corda in casa dell'impiccato pren. pred kom kaj žaljivega, nerodnega govoriti
    essere con la corda al collo pren. biti do vratu v vodi
    mettere la corda al collo di qcn. pren. komu postaviti nož na vrat, postaviti nesprejemljive pogoje
    essere giù di corda pren. biti potrt, slabo se počutiti

    2. šport vrv:
    mettere, stringere l'avversario alle corde potisniti nasprotnika v kot, prisiliti nasprotnika v defenzivo (boks) ( tudi pren.)

    3. glasba struna:
    strumenti a corda strunska glasbila
    essere teso come le corde del violino pren. biti napet kot struna
    toccare una corda sensibile pren. udariti na občutljivo struno
    toccare la corda dell'interesse pren. zabrenkati na struno koristi

    4. anat.
    corda dorsale hrbtišče zarodka
    corde vocali glasilke

    5. tekstil votek:
    mostrare la corda biti oguljen; pren. biti obrabljen, oguljen, zastarel

    6. anat. tetiva
  • covare

    A) v. tr. (pres. covo)

    1. valiti

    2. pren. ljubosumno, skrbno varovati, čuvati:
    covare qcn., qcs. con gli occhi poželjivo, ljubeznivo gledati koga, kaj
    covare il fuoco čepeti za pečjo
    covare le lenzuola prekladati ude po postelji; poležavati

    3. pren. gojiti; kuhati:
    covare odio per, contro qcn. gojiti sovraštvo do koga

    B) v. intr. pren. biti skrit; tleti:
    il fuoco cova sotto la cenere ogenj tli pod pepelom; šalj.
    gatta ci cova tu tiči zajec; tu nekaj smrdi
  • culla f zibka, zibelka (tudi pren.):
    dalla culla pren. od rojstva
    dalla culla alla tomba pren. od rojstva do smrti
    la culla dell'arte zibelka umetnosti
  • cuōre m

    1. srce:
    malattie di cuore med. srčne bolezni
    cuore artificiale pog. srčni spodbujevalnik, pacemaker

    2. pren. srce:
    cuore nobile plemenito srce
    i palpiti del cuore srčni utrip, srčni vzgibi
    amico del cuore najboljši prijatelj; ljubček
    donna del cuore ljubica
    persona di buon cuore dobrotljiva, plemenita oseba, dobra duša
    di buon cuore, di tutto cuore prav rad, srčno rad
    in cuore suo pri sebi
    avere il cuore di pietra biti brezsrčen
    avere a cuore qcs. imeti kaj zelo rad
    avere in cuore di fare nameravati
    rubare, prendere il cuore a qcn. pridobiti ljubezen nekoga
    stare a cuore a qcn. biti komu do česa
    sentirsi stringere il cuore stisniti srce
    ho sentito un tuffo al cuore srce mi je poskočilo
    ridere di cuore od srca se smejati
    mangiarsi, rodersi il cuore gristi se od jeze
    mettersi il cuore in pace pomiriti se s čim, vdati se v kaj
    spezzare il cuore a qcn. komu streti srce

    3. pren. srčnost, pogum:
    perdersi di cuore obupati, zgubiti pogum
    farsi cuore opogumiti se
    non gli basta il cuore nima poguma

    4. oseba:
    cuore di coniglio pren. zajec; strahopetec
    cuore mio! moj ljubi!, moja ljuba!

    5. pren. čustva, zadeve:
    pene del cuore srčne muke
    affari del cuore srčne zadeve

    6. pl. igre srce (pri kartah)

    7. središče:
    il cuore della città mestno središče
    nel cuore della notte sredi noči

    8. zool.
    cuore di mare užitna srčanka (Cardium edule)

    9. bot.
    cuore di Maria goreče srce (Dicentra spectabilis)
    PREGOVORI: occhio non vede, cuore non duole preg. daleč od oči, daleč od srca