piōvere*
A) v. intr. impers. (pres. piōve) deževati:
piovere a dirotto, a catinelle liti kot iz škafa
non ci piove pren. pog. o tem se ne razpravlja, to je povsem gotovo
piove sul bagnato pren. nesreča ne pride nikoli sama
tanto tonò che piovve pren. toliko je grmelo, da se je ulil dež
B) v. intr.
1. pren. deževati; pasti, padati:
piovere dal cielo pren. pasti z neba
2. deževati; pasti, padati (nenadoma, v velikih količinah):
da dove sei piovuto? odkod si se vzel?
Zadetki iskanja
- pōco
A) avv. (po')
1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi
2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!
B) agg.
1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti
2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti
C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri
Č) m sing. (po')
1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti
2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister
D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič - pozzo m
1. vodnjak:
pozzo artesiano arteški vodnjak
pozzo petrolifero naftna vrtina
2. jama, jašek:
pozzo di bordo navt. kontejner za vodo
pozzo delle catene navt. jama za sidra
pozzo nero gradb. gnojna jama
pozzo della scala gradb. stopniščno okno
pozzo della sentina navt. podladje
3. pren. obilica, kup, množina:
guadagnare un pozzo di quattrini zaslužiti goro denarja
pozzo di scienza pren. velikan učenosti
qui ci vuole il pozzo di S. Patrizio tukaj je potrebno neizčrpno bogastvo - prēndere*
A) v. tr. (pres. prēndo)
1. prijeti, zgrabiti; vzeti, jemati:
prendere in braccio vzeti v naročje
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
prendere qcn. per il bavero zgrabiti koga za ovratnik; pren. iz koga se briti norca
prendere qcn. per il naso pren. koga voditi za nos
prendere qcn. per il collo pren. koga zgrabiti, držati za vrat
prendere qcn. per il culo, per i fondelli iz koga se norčevati; ekst. koga prevarati
prendere di mira qcn. pren. na koga se spraviti
prendere di peso sunkoma dvigniti
prendere di petto qcs., qcn. odločno se lotiti (česa, koga)
prendere qcn. di punta pren. komu se odločno zoperstaviti
un tipo da prendere con le molle človek, s katerim je treba ravnati v rokavicah
2. vzeti, jemati; priskrbeti si
3. vzeti, jemati; dobiti; prejemati:
prendere uno stipendio misero prejemati bedno plačo
prenda pure (v vljudnostnih frazah) le vzemite! postrezite si!
o prendere o lasciare vzemi ali pusti!
prendere in affitto vzeti v najem, najeti
prendere in prestito sposoditi si
prendere lezioni (da) hoditi na inštrukcije, na učne ure (k)
prendere esempio, ammaestramento (da) zgledovati se (po), učiti se (od)
4. vzeti, jemati; nositi s seboj
5. peljati se (s čim):
prendere il treno peljati se z vlakom
6. dvigniti, iti po:
vado a prendere la bambina all'asilo grem po hčerko v vrtec
7. ukrasti
8. prijeti, ujeti, uloviti:
prendere all'amo pren. ujeti na trnek
prendere un granchio pren. hudo ga polomiti
prendere due piccioni con una fava pren. ujeti dve muhi na en mah
prendere nella rete pren. dobiti, ujeti v svoje mreže
9. ujeti, zalotiti:
prendere qcn. in fallo, in flagrante, con le mani nel sacco zalotiti koga pri dejanju, na delu
prendere qcn. in castagna pren. zalotiti koga na delu; ujeti koga pri napaki
10. osvojiti, zavzeti:
prendere d'assedio oblegati
prendere d'assalto osvojiti v naskoku
prendere una donna občevati z žensko
11. pren. lotiti, lotevati se:
fu preso dalla paura lotil se ga je strah
12. zavzeti, zavzemati
13. slikati, fotografirati
14. izmeriti; oceniti, ocenjevati:
prendere la lunghezza di qcs. izmeriti dolžino česa
prendere le misure vzeti mere
15. pren. občevati, ravnati (s):
prendere qcn. per il suo verso ravnati s kom na najprimernejši način
prendere qcn. con le buone, con le cattive biti s kom prijazen, osoren
16. vzeti, jemati; najemati:
prendere alle proprie dipendenze, a servizio vzeti v službo
prendere qcn. con sé vzeti koga s seboj
prendere qcn. in casa sprejeti koga v goste
prendere a bordo vkrcati
prendere in moglie, per marito vzeti za ženo, za moža
17. iti (po), kreniti:
prendere la direzione giusta iti v pravo smer
non so che strada prendere ne vem, po kateri poti naj grem
prendere un dirizzone pren. hudo se zmotiti, pošteno ga polomiti
18. užiti, uživati (hrano, pijačo); vdihniti, zadihati:
prende qcs.? (v vljudnostnih frazah) smem s čim postreči?
prendere un tè popiti čaj
prendere una boccata d'aria iti malo na zrak
19. privzeti:
prendere la forma (di) privzeti obliko, podobo (česa)
prendere di dišati (po), imeti okus (po)
20. navzeti se; biti podoben:
un'abitudine che ho preso da mio nonno navada, ki sem se je navzel od starega očeta
prendere tutto da qcn. biti komu popolnoma podoben
21. vzeti, jemati (razumeti):
prendere alla lettera vzeti dobesedno
prendere qcs. in considerazione kaj upoštevati
prendere in esame kaj preiskati
22. imeti za:
prendere tutto per oro colato pren. vzeti vse za suho zlato
ti avevo preso per un uomo serio imel sem ta za resnega človeka; ekst. zamenjati:
prendere fischi per fiaschi, prendere lucciole per lanterne jemati rog za svečo, zamenjati dvoje stvari, ušteti se pri čem
per chi mi prendi? za koga me imaš?
23.
prendere una decisone skleniti
prendere un provvedimento sprejeti ukrep
24.
prendere la febbre dobiti vročino
prendere il raffreddore prehladiti se
25. dobiti jih, prejeti udarec:
prendere un sacco di legnate dobiti poštene bunke
prenderle, prenderne pog. fasati jih
26.
prendersi cura di qcn. di qcs. ukvarjati se s kom, s čim
prendersi gioco di qcn., di qcs. norca se delati iz koga, česa
prendersi pensiero di qcn., di qcs. poskrbeti za koga, za kaj
27. (v vrsti izrazov je pomen določen s samostalniškim predmetom s členom ali brez njega):
prendere l'abito, l'abito religioso, la tonaca relig. postati duhovnik, redovnik; pomenišiti se
prendere il velo relig. ponuniti se, postati redovnica
prendere abbaglio, un abbaglio (z)motiti se
prendere l'aire pognati se, kreniti
prendere l'avvio začenjati se
prendere alloggio stanovati
prendere casa, domicilio nastaniti se
prendere cappello biti užaljen, ujeziti se
prendere colore pobarvati se
prendere il comando prevzeti poveljstvo
prendere consiglio posvetovati se
prendere commiato posloviti se
prendere fiato oddahniti si, priti do sape
prendere forza okrepiti se
prendere fuoco vneti se (tudi pren.);
prendere la fuga pobegniti
prendere impegno, un impegno obvezati se
prendere il largo zapluti na odprto morje; pren. pobegniti
prendere terra pristati
prendere il lutto črno se obleči
prendere la mano a qcn. zbezljati; uiti komu z vajeti
prendere la mossa začeti
prendere nota zabeležiti
prendere origine izvirati, začeti se
prendere parte (a) udeležiti, udeleževati se (česa)
prendere piede pren. uveljaviti, uveljavljati se; udomačiti se
prendere possesso di lastiti si
prendere posto sesti
prendere atto vzeti, jemati na znanje
prendere quota poleteti, dvigniti se (tudi pren.);
prendere la rincorsa vzeti zalet
prendere sonno zaspati
prendere tempo odlašati; obotavljati se
prendere una cotta zaljubiti se, zatrapati se
prendere coraggio, animo, cuore opogumiti se
prendere paura ustrašiti se
prendere gusto, piacere a qcs. uživati v čem
prendere una sbornia napiti se
prendere vigore okrepiti, ojačati se
prendersi le vacanze, le ferie vzeti dopust, iti na počitnice
prendere voga pren. razširiti se; uveljaviti, uveljavljati se
prendere il volo odleteti (tudi pren.);
prendere forma izoblikovati se
prendere un bagno okopati se
prendere il sole sončiti se
28.
prendere a gabbo zasmehovati (koga), rogati se (komu);
prendere in giro, in gioco norca se delati (iz)
prendere in parola verjeti (komu); držati, prijeti koga za besedo
29.
prenderla, prendersela odzivati se, reagirati:
non so come la prenderà ne vem, kako bo reagiral
prenderla, prendersela con qcn. jeziti se na koga
prendersela skrbeti; vzeti, jemati, gnati si k srcu:
non prendertela troppo! ne ženi si preveč k srcu!
B) v. intr.
1. zaviti (v), kreniti (na):
prendere a destra zaviti na desno
prendere per i campi kreniti po njivah
2. (prendere a + nedoločnik) začeti:
prendere a narrare začeti pripovedovati
3. prijeti se, pognati korenine
4. zagoreti
5. prijeti se (lepilo ipd.)
6. pog.
che ti prenda un accidente! naj te vrag vzame!
C) ➞ prēndersi v. rifl. (pres. ci prendiamo)
1. sporazumeti se; dogovoriti, dogovarjati se
2. spreti se; stepsti se:
prendersi a parole skregati se
prendersi a botte stepsti se, skočiti si v lase
3.
prendersi (per) prijeti se, zgrabiti se (za)
4.
prendersi a benvolere spoprijateljiti se; zaljubiti se
prendersi in antipatia postati si zoprn - preparare
A) v. tr. (pres. preparo)
1. pripraviti, pripravljati (tudi ekst.):
preparare il terreno pren. pripravljati teren
2. pren. prinesti, prinašati:
chissà cosa ci preparano gli anni a venire kdove, kaj nam bodo prinesla prihodnja leta
B) ➞ prepararsi v. rifl. (pres. mi preparo) pripraviti, pripravljati se (tudi ekst.) - preservare v. tr. (pres. presērvo) braniti; obvarovati:
Iddio ci preservi! Bog nas obvaruj! - prēsto avv.
1. kmalu:
presto o tardi prej ali slej
2. hitro:
fare presto podvizati se
al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...
3. zgodaj:
alzarsi presto zgodaj vstajati
PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo - questo
A) agg.
1. ta:
l'ho visto con questi occhi na svoje oči sem ga videl
questa mattina, questa sera davi, drevi
quest'oggi še danes
questo lunedì, martedì prihodnji ponedeljek, torek
questo mese ta mesec, v tem mesecu
le vicende di questi dieci anni dogodki zadnjih deset let
in questo mentre, in questo frattempo medtem
allora prendi queste! potem pa na, na, na!
2. ta, tak, takšen:
non uscirai mica con questa pioggia saj ne misliš ven ob takem dežju
B) pron.
1. ta:
prendo questo qui vzel bom tole
in questo, in questa medtem
questa è bella, è grossa! ta je pa dobra! ta je pa debela!
ci mancherebbe anche questa! samo tega bi se še manjkalo!
2. to:
a questo siamo arrivati! tako torej!
con tutto questo kljub temu
e con questo? no in? kaj pa potem?
e con questo ho finito no, in s tem sem končal - refe m nit, sukanec:
a refe doppio pren. vneto
ci vuol altro che ago e refe! pren. to je navaden blažev žegen! - riēssere* v. intr. (pres. risono) biti spet:
ci risiamo! pa smo že spet tam! - rimanere* v. intr. (pres. rimango)
1. ostati, ostajati; obstati; biti, nahajati se:
dove siamo rimasti? kje smo ostali? (pripoved)
tutti i beni rimangono al figlio maggiore vse imetje ostane starejšemu sinu
cose da far rimanere ob tem človek kar obstane
rimanere in carica ostati na položaju
la casa rimane sulla destra della piazza hiša leži na desni strani trga
2.
rimanere confuso, meravigliato biti zmeden, začuden
rimanere vedovo ovdoveti
rimanere all'asciutto, al verde biti, ostati brez prebite pare
rimanere in asso ostati sam, biti puščen na cedilu
rimanere a braccia aperte biti začuden, presenečen
rimanere in camicia obubožati, priti na beraško palico
rimanerci biti prevaran; pog. umreti
rimanere in forse biti v dvomu
rimanere indietro zaostajati (tudi pren.);
rimanere scoperto biti neporavnan (račun)
rimane sospeso o stvari je treba odločiti
3. ostati (preostanek); preostajati; preživeti:
non mi è rimasto un soldo ostal sem brez fičnika
non ci rimane che aspettare ne preostane nam drugega, kot da počakamo - ripromettere, ripromettersi* v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ riprometto) nadejati se, obetati si; čakati, pričakovati; obljubiti, obljubljati si:
quest'anno ci ripromettiamo un buon raccolto letos pričakujemo dobro letino
d'ora in poi mi riprometto di ubbidirlo odslej naprej obljubljam, da ga bom ubogal - risentire
A) v. tr. (pres. risēnto)
1. ponovno slišati; ponovno zvedeti
2. globoko občutiti
3. čutiti (posledice):
risentire gli effetti della congiuntura čutiti posledice konjunkture
B) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. mi risēnto)
1. knjižno zbuditi, zbujati se; zavedeti se
2. postati užaljen, užaliti se; zameriti; ujeziti se:
risentirsi con qcn. na koga se ujeziti
risentirsi per qcs. zameriti zaradi česa
C) ➞ risentirsi v. rifl. (pres. ci risentiamo) ponovno se slišati:
a risentirci! nasvidenje! (po telefonu) - ritrovare
A) v. tr. (pres. ritrōvo)
1. ponovno najti
2. pren. spet pridobiti; prepoznati; iznajti, izumiti:
ritrovare la salute ponovno ozdraviti
ritrovare i tratti di qcn. in una foto prepoznati poteze nekoga na fotografiji
B) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. pl. ci ritroviamo) ponovno najti, srečati se
C) ➞ ritrovarsi v. rifl. (pres. mi ritrōvo) znajti se - rivedere*
A) v. tr. (pres. rivēdo)
1. ponovno videti:
rivedere la luce pren. biti spet na prostosti
chi non muore si rivede! šalj. pa se spet vidimo!
2. prebirati; ponoviti, ponavljati:
rivedere la lezione šol. ponoviti gradivo (za uro)
3. pregledati, preveriti; revidirati:
rivedere le bucce a qcn. pren. pri kom iskati napake
rivedere i conti pregledati račune
rivedere le costole a qcn. pren. šalj. koga prebunkati
rivedere i prezzi dvigniti cene
rivedere un processo revidirati proces
B) ➞ rivedersi v. rifl. (pres. pl. ci rivediamo) ponovno videti se:
a rivederci (arrivederci), a rivederla na svidenje!
ci rivedremo! se bomo že še videli! - rodere*
A) v. tr. (pres. rodo)
1. gristi, glodati:
rodere il freno pren. potlačiti, brzdati nestrpnost, ogorčenje
un osso duro da rodere pren. trd oreh, trda kost, težek primer
2. glodati, razjedati, izpodjedati (tudi pren.):
l'acqua rode le rocce voda izpodjeda skale
3. šalj. (po)jesti
B) ➞ rodersi v. rifl. (pres. mi rodo) gristi se, mučiti se:
rodersi di rabbia gristi se od jeze
C) ➞ rodersi v. rifl. (pres. ci rodiamo) pren. knjižno drug drugega trpinčiti, sovražiti - salutare2
A) v. tr. (pres. saluto)
1. pozdraviti, pozdravljati:
andare a salutare qcn. posloviti se od koga; obiskati koga
mandare a salutare qcn. sporočiti komu pozdrave
2. ekst. pozdraviti, pozdravljati; sprejeti:
l'oratore fu salutato da una salva di fischi govornika so sprejeli z močnim žvižganjem
3. knjižno razglasiti, izvoliti z aklamacijo:
salutare qcn. presidente koga z aklamacijo izvoliti za predsednika
B) ➞ salutarsi v. rifl. (pres. ci salutiamo) pozdraviti, pozdravljati se:
non salutarsi più pretrgati vse odnose - sbaciucchiare
A) v. tr. (pres. sbaciucchio) ocmokati
B) ➞ sbaciucchiarsi v. rifl. (pres. ci sbaciucchiamo) ocmokavati se - sbranare
A) v. tr. (pres. sbrano)
1. raztrgati; požreti
2. ekst. pren. parati
3. pren. smrtno sovražiti
B) ➞ sbranarsi v. rifl. (pres. ci sbraniamo)
1. napadati se; uničiti, uničevati se (tudi pren.)
2. smrtno sovražiti se - scambiare
A) v. tr. (pres. scambio)
1. menjati, zamenjati
2. izmenjati, izmenjavati:
scambiare due parole izmenjati nekaj besed
B) ➞ scambiarsi v. rifl. (pres. ci scambiamo) izmenjati, izmenjavati si