mamma
A) f
1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila
2. pren. mati
B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
Zadetki iskanja
- mano f (pl. -ni)
1. roka:
mano destra desnica
mano sinistra levica
fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
col cuore in mano pren. odkritosrčno
avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
per mano di qcs. s, z nečim
avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
a mano ročen, prenosen:
bagagli a mano ročna prtljaga
giocar di mano pren. varati, goljufati
cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
mettere le mani su qcs. polastiti se česa
metter mano a qcs. zgrabiti kaj
mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
essere largo di mano pren. biti darežljiv
essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
buona mano pren. napitnica
imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
dare una mano a qcn. komu pomagati
venire alle mani pren. pretepati se
la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
a mano armata z orožjem
caricare la mano pren. pretiravati
essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
fatto a mano ročno izdelano
avere la mano a qcs. biti vešč v čem
metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
giochi di mano rokohitrstvo
stare con le mani in mano stati križemrok
denari alla mano v gotovini
uomo alla mano prijazen človek
fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
di lunga mano pren. že dolgo (časa)
2. stran:
a mano destra, dritta desno, na desni
a mano sinistra, manca levo, na levi
avere la mano biti na desni, imeti prednost
cedere la mano dati prednost
andare contro mano pren. iti proti toku
3. pest, peščica
4. pren. kvaliteta:
di mezza mano povprečen
di bassa mano pren. nizkega rodu
5. pren. roka, moč, avtoriteta:
la mano della giustizia roka pravice
dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke
6. pisava
7. igre
essere di mano začeti igro (s kartami)
prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)
8. pren. vrsta, zaporedje
9. pren. sloj:
dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati
10.
mani pl. pog. manikira:
fare le mani manikirati se
PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva - mēria f
merie pl. srednjeital. senca, senčnati kraji, hlad:
stare alle merie sedeti, zadrževati se v senci, v hladu - mescolata f premešanje:
dare una mescolata alle carte premešati karte - nemico
A) agg. (m pl. -ci)
1. sovražen
2. pren. škodljiv:
il gelo è nemico delle, alle piante zmrzal škoduje rastlinam
B) m (f -ca; m pl. -ci) sovražnik, sovražnica - novità f
1. novost
2. novota, noviteta; novotarija:
novità letteraria, musicale književna, glasbena noviteta
nemico delle novità sovražnik novotarij
negozio di novità sportive trgovina s športnimi novitetami
correre dietro alle novità hlastati za novotarijami
3. novica
4. inovacija, novotarstvo, novotarija - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko - occupare
A) v. tr. (pres. ōccupo)
1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast
2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti
3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled
4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)
B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)
1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste
2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju
3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve - ombra
A) f
1. senca; ekst. mrak, tema:
all'ombra v senci
mezz'ombra polmrak
nell'ombra pren. skrivaj
restare nell'ombra pren. ostati v senci
lasciare nell'ombra pren. pustiti neopaženo
trarre dall'ombra pren. dati na svetlo, objaviti
aver paura della propria ombra pren. bati se lastne sence
seguire qcn. come un'ombra koga spremljati kot senca
contrastare per l'ombra dell'asino pren. prepirati se za oslovo senco
2. ekst. sled, madež:
caffè all'ombra kava s čokolado (s kancem čokolade)
spaghetti all'ombra špageti v omaki
3. duh:
il regno delle ombre onstranstvo
4. pren. senca, (varljiv) videz; trohica:
dare corpo alle ombre bati se senc, navideznih nevarnosti
essere l'ombra di se stesso biti senca samega sebe
in quanto hai detto non c'è ombra di verità v tem, kar praviš, ni niti trohice resnice
senz'ombra di dubbio nedvomno, vsekakor
5. ekst. zavetje:
all'ombra del Cupolone, di san Pietro v Firencah, v Rimu
6. pren. nejasnost, nesporazum:
dissipare le ombre razčistiti položaj; odpraviti nesporazume
fare ombra a qcn. biti komu v napoto
prendere ombra vznevoljiti se
7. severnoital. kozarec vina
B) agg. invar.
1.
bandiera ombra navt. lažna zastava
governo ombra vlada v senci
2. obrt
punto ombra senčni vbod - orecchia f
1. (orecchio) uho, uhelj:
fare le orecchie alle pagine delati uhlje na knjižnih straneh
tirare le orecchie a qcn. pren. koga prijeti za ušesa
2. ročaj:
le orecchie dell'anfora ročaji amfore
3. glasba zvočnica, zvočna odprtina na instrumentu
4. zool.
orecchia di mare (aliotide) morsko uho (Haliotis tuberculata); ➞ orecchio - ortica f
1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)
2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko
3. tekstil koprivno vlakno - ossequēnte agg. ubogljiv, spoštljiv:
cittadino ossequente alle leggi državljan, ki spoštuje zakone - ossēquio m (pl. -qui)
1. spoštovanje, spoštljivo obnašanje, spoštljivost:
manifestazione di ossequio izraz spoštovanja
in ossequio a v skladu, po:
in ossequio alle leggi po zakonu
2.
ossequi pl. spoštovanje, spoštljiv pozdrav:
i miei ossequi! spoštovanje!, sluga pokoren! - pervenire* v. intr. (pres. pervēngo) dospeti, priti (do); doseči:
pervenire a destinazione dospeti na naslov, cilj
pervenire alle orecchie priti do ušes
pervenire a un accordo doseči sporazum - peso2 m
1. fiz., kem. teža:
peso atomico atomska teža
peso molecolare molekularna teža
peso specifico specifična teža
2. teža:
pagare a peso d'oro pren. drago plačati
tenere due pesi e due misure imeti dvojna merila, biti pristranski
3. šport kategorija:
peso piuma peresna kategorija
peso medio srednja kategorija
peso massimo težka kategorija
4. šport krogla
5. trgov. teža:
peso lordo bruto teža
peso netto neto, čista teža
peso morto mrtva teža; pren. breme, zavora
6. breme (tudi pren.):
sostenere il peso della famiglia vzdrževati družino
togliersi un peso dallo stomaco pren. rešiti se hude skrbi
non dar peso alle chiacchiere ne meniti se za čenče - pizzicore m
1. srbenje; srbež; ščeget:
sento pizzicore alle mani pren. zasrbele so me roke
2. pren. nenadna želja, poželenje, skomina; evfemistično spolni gon - polvere f
1. prah:
una nuvola di polvere oblak prahu
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
mangiare la polvere požirati prah; pren. biti premagan
mordere la polvere pren. ležati v prahu
scuotersi la polvere di dosso otresti si prah z obleke; pren. otresti se skrbi, sitnosti
2. prah (iz neke snovi):
polvere di carbone premogovni prah
polvere di Cipro puder
in polvere v prahu
ridurre in polvere zmleti; pren. popolnoma uničiti
3.
polvere, polvere da sparo smodnik:
avere molta polvere da sparare pren. imeti veliko streliva na zalogi
dar fuoco alle polveri pren. začeti sovražnosti (tudi pren.);
sentire odor di polvere vohati smodnik (tudi pren.)
4. ekst. prah:
siamo fatti di polvere e in polvere ritorneremo prah smo in v prah se povrnemo - pōrta f
1. vrata:
porta girevole vrtljiva vrata
porta a pannelli ripiegabili sklopna vrata
porta di servizio vrata za služinčad, za nabavljavce
porta di sicurezza požarna vrata
andare di porta in porta iti od vrat do vrat; ekst. prosjačiti
a porte chiuse za zaprtimi vrati
battere a tutte le porte pren. potrkati na vsaka vrata; prositi, moledovati
chiudere la porta in faccia a qcn. zaloputniti vrata komu pred nosom; pokazati hrbet
essere alle porte pren. biti pred vrati
fuori porta, fuori di porta na obrobju mesta
mettere qcn. alla porta koga postaviti pred vrata, napoditi
sfondare una porta aperta pren. početi kaj jalovega, mlatiti prazno slamo
2. šport vrata, gol:
tirare in porta streljati na vrata
3. geogr. gorski prelaz
porta del ghiacciaio ledeniški jezik
4.
porta erniaria anat. kilna odprtina
5.
Porte di ferro pl. geogr. Železna vrata, Djerdap
6. hist.
(Sublime) Porta (Visoka) Porta - portare
A) v. tr. (pres. porto)
1. nositi, prenašati:
portare un pacco nositi paket
portare in seno un fanciullo nositi, biti noseča
portare qcn. in trionfo nositi na ramenih
portare in tavola servirati, nositi na mizo
portare qcn. in palma di mano pren. koga visoko ceniti
portare qcn. alle stelle pren. koga povzdigovati, kovati v nebo
portare legna al bosco, acqua al mare, vasi a Samo, nottole ad Atene, cavoli a legnaia pren. vodo nositi v Savo, v morje
2. prinesti, prinašati (tudi pren.):
portare qcs. in dono kaj prinesti v dar
portare aiuto, soccorso (a) pren. pomagati (komu)
portare guerra (a) pren. voj. napovedati vojno (komu), napasti (koga);
portare qcs. a conoscenza di qcn. pren. koga seznaniti s čim
3. pren. predložiti, predlagati; ekst. navesti, navajati:
portare qcn. come candidato predlagati koga za kandidata
portare prove navesti dokaze
4. peljati:
portare i bambini a spasso peljati otroke na sprehod
l'autobus porta al centro avtobus pelje v mestno središče
5. speljati, napeljati:
hanno portato l'elettricità fino all'ultimo paese elektriko so napeljali do zadnje vasi
che buon vento ti porta? pren. kaj te je prineslo? odkod pa ti?
portare l'acqua al proprio mulino pren. speljati vodo na svoj mlin
portare avanti pren. pospešiti
portare in alto dvigniti, dvigovati; pren. povzdigniti, povzdigovati
portare su pren. dvigovati
6. nositi s seboj; odnesti, odnašati:
la corrente portava relitti d'ogni genere vodni tok je nosil vse mogoče predmete
che il diavolo ti porti! naj te vrag vzame!
portare via odnesti, odnašati; odpeljati:
l'hanno portato via in manette odpeljali so ga vklenjenega (v lisice)
7. voziti, voditi:
portare l'automobile voziti avto
portare in porto zapluti z ladjo v pristanišče
portare in porto un affare pren. spraviti posel pod streho
8. pren. prinesti, prinašati; povzročiti, povzročati:
portare danno povzročiti škodo
portare fortuna, disgrazia; pog.
portare bene, male prinašati srečo, nesrečo
portare scalogna pog. prinašati nesrečo
9. nositi (na sebi):
portare la pelliccia nositi krzno
portare gli occhiali nositi očala
portare i calzoni pren. šalj. nositi hlače
portare i capelli lunghi imeti dolge lase
portare alta la testa hoditi z dvignjeno glavo
portare il viso basso hoditi s sklonjeno glavo
10. pren. gojiti, čutiti:
portare amicizia (a) biti komu prijatelj
portare odio (a) sovražiti
portare in cuore pren. nositi, čutiti v srcu
portare pazienza potrpeti
portare rispetto (a) spoštovati
11. prenašati:
portare bene, male l'alcol biti dober, slab pivec
portare bene gli anni dobro se držati za svoja leta
B) ➞ portarsi v. rifl. (pres. mi porto)
1. peljati (se), iti:
portarsi sulla destra peljati v desno
2. ravnati, obnašati se:
portarsi da gran signore ravnati kot velik gospod
3. držati se:
come ti porti? kako je kaj (zdravje)? - prēda f
1. plen:
fare preda (di) upleniti (kaj)
2. lovstvo plen:
uccello da preda ptica roparica
3. pren. oblast:
essere in preda alla disperazione vdati se obupu
la casa è in preda alle fiamme hiša je v plamenih