Adamo m biblijsko Adam:
i figli, il seme d'Adamo Adamovi sinovi, Adamovi otroci, ljudje, človeški rod
da Adamo in qua od Adama, od zmeraj, od pradavnih časov
costume d'Adamo Adamov kostum, nagota
pomo d'Adamo anat. Adamovo jabolko
Zadetki iskanja
- addio
A) inter. zbogom
B) m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
dare l'addio alle scene posloviti se od odra
dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
gli addii pozdravi
serata d'addio poslovilna predstava - affilare
A) v. tr. (pres. affilo)
1. brusiti, ostriti:
affilare le forbici nabrusiti škarje
affilare le armi pripraviti se na boj
2. oslabiti, zdelati:
la malattia gli ha affilato il viso od bolezni ima shujšan obraz
B) ➞ affilarsi v. rifl. (pres. mi affilo) shujšati, omršaveti - afflosciare
A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten
B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)
1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
la vela si afflosciò jadro se je povesilo
2. pog. omedleti:
alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela - affossare
A) v. tr. (pres. affōsso)
1. izkopati jarek:
affossare i campi izkopati jarke na poljih
2. star. obdati z jarkom:
affossare un castello obdati grad z jarkom
3. izbrazdati, delati udrtine:
carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice
4. pren. pokopati, likvidirati:
affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog
B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte - affranto agg. onemogel; strt, potrt:
affranto dalla fatica onemogel od napora
rimase affranto dalla cattiva notizia slaba novica ga je potrla - agghiacciare
A) v. tr. (pres. agghiaccio)
1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel
2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga
B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu - aggobbire
A) v. tr. (pres. aggobbisco) zgrbiti, napraviti grbastega
B) v. intr. zgrbiti se, postati grbast, sključen:
aggobbire per il troppo studio zgrbiti se od pretiranega učenja - aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom - alcuno
A) agg.
1. pl. neki, nekaj:
sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel
2. sing. redko neki
3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
senza difficoltà alcuna brez vsake težave
B) pron.
1. pl. nekateri:
alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano
2. sing. redko nekdo
3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal - alfa
A) m, f invar. (grška črka) alfa:
dall'alfa all'omega od začetka do konca, od a do ž
B) agg. invar. fiz. alfa:
raggi alfa alfa žarki - alienare v. tr. (pres. aliēno)
1. odtujiti, prodati:
alienare un bene immobile prodati nepremičnino
2. odvrniti, odvračati:
alienare l'animo di qcn. da qcs. odvrniti koga od česa
alienarsi qcn. nakopati si sovraštvo nekoga
alienarsi la simpatia della gente zapraviti si naklonjenost ljudi - alterato agg.
1. spremenjen; ponarejen:
vino alterato ponarejeno vino
polso alterato med. nepravilen utrip
2. jezik
nome alterato manjšalnica, ljubkovalnica, povečevalnica, slabšalnica
3. pren. razburjen, razdražen:
viso alterato dalla collera od jeze spačen obraz - ammortire v. tr. (pres. ammortisco)
1. omrtvičiti:
il freddo gli aveva ammortito le membra od mraza so mu otrpnili udi
2. pren. ublažiti, umiriti - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - annebbiare
A) v. tr. (pres. annebbio) zamegliti, zamračiti, zatemniti (tudi pren.)
B) ➞ annebbiarsi v. rifl. (pres. mi annebbio) zatemniti se, zastreti se, pomračiti se (tudi pren.):
la vista gli si annebbiò per il dolore od žalosti se mu je zmračilo pred očmi - apērto
A) agg.
1. odprt:
una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
lettera aperta odprto pismo
vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
sillaba aperta odprt zlog
questione aperta odprto vprašanje
accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti
2. širok, razsežen, prostoren
3. pren. očiten, jasen, odkrit:
è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
carattere aperto odkrit značaj
a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno
4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
persona aperta človek širokih pogledov
B) m odprto, prosto, zunaj:
all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj
C) avv. jasno, odkrito:
parlare aperto govoriti odkrito - appannare
A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum
B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.) - ardere*
A) v. tr. (pres. ardo)
1. sežigati, kuriti:
ardere la legna kuriti drva
legna da ardere drva (za kurjavo)
2. presušiti, požgati:
il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke
3. pren. razvneti, podžigati:
lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi
B) v. intr. knjižno
1. goreti:
il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice
2. žgati, pripekati:
senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce
3. pren. knjižno divjati:
accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež - arretrare
A) v. tr. (pres. arrētro) potegniti nazaj, umakniti
B) v. intr. umakniti se, iti nazaj, odstopiti (tudi pren.):
non arretrerò dai miei propositi ne bom odstopil od svojih namer
non arretrò di un passo niti za korak ni odstopil