Franja

Zadetki iskanja

  • Adamo m biblijsko Adam:
    i figli, il seme d'Adamo Adamovi sinovi, Adamovi otroci, ljudje, človeški rod
    da Adamo in qua od Adama, od zmeraj, od pradavnih časov
    costume d'Adamo Adamov kostum, nagota
    pomo d'Adamo anat. Adamovo jabolko
  • addio

    A) inter. zbogom

    B) m (pl. -ii) pozdrav, slovo:
    l'addio fu molto triste slovo je bilo zelo žalostno
    dare l'addio alle scene posloviti se od odra
    dare l'ultimo, l'estremo addio poslednjič se posloviti, za vedno se posloviti
    gli addii pozdravi
    serata d'addio poslovilna predstava
  • affilare

    A) v. tr. (pres. affilo)

    1. brusiti, ostriti:
    affilare le forbici nabrusiti škarje
    affilare le armi pripraviti se na boj

    2. oslabiti, zdelati:
    la malattia gli ha affilato il viso od bolezni ima shujšan obraz

    B) ➞ affilarsi v. rifl. (pres. mi affilo) shujšati, omršaveti
  • afflosciare

    A) v. tr. (pres. afflōscio) napraviti ohlapno, mlahavo, oslabiti (tudi pren.):
    il caldo lo affloscia od vročine postane mlahav, slaboten

    B) ➞ afflosciare, afflosciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ afflōscio)

    1. ohlapeti, postati mlahav, oslabeti, splahneti:
    la vela si afflosciò jadro se je povesilo

    2. pog. omedleti:
    alla notizia la povera donna si afflosciò ob novici je uboga ženska omedlela
  • affossare

    A) v. tr. (pres. affōsso)

    1. izkopati jarek:
    affossare i campi izkopati jarke na poljih

    2. star. obdati z jarkom:
    affossare un castello obdati grad z jarkom

    3. izbrazdati, delati udrtine:
    carri pesanti affossano la strada težka vozila puščajo na cestišču kolesnice

    4. pren. pokopati, likvidirati:
    affossare una proposta di legge pokopati zakonski predlog

    B) ➞ affossarsi v. rifl. (pres. mi affōsso) udreti se, upasti (zlasti pren.):
    gli si affossano gli occhi dalla stanchezza od utrujenosti ima oči udrte
  • affranto agg. onemogel; strt, potrt:
    affranto dalla fatica onemogel od napora
    rimase affranto dalla cattiva notizia slaba novica ga je potrla
  • agghiacciare

    A) v. tr. (pres. agghiaccio)

    1. spremeniti v led, zamrzniti (tudi pren.):
    le sue parole lo agghiacciarono ob njegovih besedah je okamnel

    2. pogasiti, pridušiti, ohladiti:
    agghiacciare l'entusiasmo di qcn. ohladiti navdušenje nekoga

    B) ➞ agghiacciare, agghiacciarsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ agghiaccio) oledeneti, okamneti:
    agghiacciarsi dallo spavento okamneti od strahu
  • aggobbire

    A) v. tr. (pres. aggobbisco) zgrbiti, napraviti grbastega

    B) v. intr. zgrbiti se, postati grbast, sključen:
    aggobbire per il troppo studio zgrbiti se od pretiranega učenja
  • aggredire v. tr. (pres. aggredisco) napasti, napadati; ostro, grobo, žaljivo nastopiti proti komu:
    la vittima è stata aggredita alle spalle žrtev so napadli od zadaj
    li aggredì con voce dura napadel jih je z ostrim glasom
  • alcuno

    A) agg.

    1. pl. neki, nekaj:
    sono venuti alcuni amici prišlo je nekaj prijateljev
    non ho capito alcune cose nekaj stvari nisem razumel

    2. sing. redko neki

    3. sing. (v nikalnih stavkih) noben:
    non ho alcuno bisogno di aiuto ne potrebujem nobene pomoči
    senza difficoltà alcuna brez vsake težave

    B) pron.

    1. pl. nekateri:
    alcuni di voi verranno con me nekateri od vas boste šli z mano

    2. sing. redko nekdo

    3. sing. (v nikalnih stavkih) knjižno nihče:
    non vi fu alcuno che protestasse nihče ni ugovarjal
  • alfa

    A) m, f invar. (grška črka) alfa:
    dall'alfa all'omega od začetka do konca, od a do ž

    B) agg. invar. fiz. alfa:
    raggi alfa alfa žarki
  • alienare v. tr. (pres. aliēno)

    1. odtujiti, prodati:
    alienare un bene immobile prodati nepremičnino

    2. odvrniti, odvračati:
    alienare l'animo di qcn. da qcs. odvrniti koga od česa
    alienarsi qcn. nakopati si sovraštvo nekoga
    alienarsi la simpatia della gente zapraviti si naklonjenost ljudi
  • alterato agg.

    1. spremenjen; ponarejen:
    vino alterato ponarejeno vino
    polso alterato med. nepravilen utrip

    2. jezik
    nome alterato manjšalnica, ljubkovalnica, povečevalnica, slabšalnica

    3. pren. razburjen, razdražen:
    viso alterato dalla collera od jeze spačen obraz
  • ammortire v. tr. (pres. ammortisco)

    1. omrtvičiti:
    il freddo gli aveva ammortito le membra od mraza so mu otrpnili udi

    2. pren. ublažiti, umiriti
  • andare*

    A) v. intr. (pres. vado, vō)

    1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
    andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
    andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
    andare a tutta birra pog. dirjati
    andare a passo lento iti počasi
    andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
    vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
    questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
    andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
    andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
    andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
    andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
    andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
    andare a fronte alta nositi glavo pokonci
    andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
    andare a buon fine končati se uspešno
    andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
    andare a male pokvariti se
    andare a gara tekmovati
    andare a fuoco vneti se, goreti
    andare alle calende greche vleči se v nedogled
    andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
    andare a rischio tvegati
    andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
    quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
    andare a finire končati se, zaključiti se:
    com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
    l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
    andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
    andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
    va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
    andare di trotto dirjati
    andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
    andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
    andare di mezzo biti prizadet, iti za:
    ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
    andare d'accordo strinjati se
    la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
    andare fino in fondo iti do konca
    andare in prescrizione pravo zastarati
    andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
    andare in onda biti predvajan (na RTV)
    andare per funghi iti nabirat gobe
    andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
    andare per qcn. iti po koga:
    va' per il medico pojdi po zdravnika
    andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
    andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
    va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
    andare sul sicuro ne tvegati
    la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
    andare scalzi hoditi bos
    andare addosso zadeti ob, povoziti
    andare dentro iti v zapor
    il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
    andare soldato iti k vojakom
    andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
    andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
    andare contro corrente pren. plavati proti toku
    andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
    andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
    come van su i prezzi! kako rastejo cene!
    domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
    quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
    andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
    dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
    è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
    questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
    ne va del mio onore za mojo čast gre
    andarsene oditi:
    se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
    vattene! izgini!
    vado e vengo takoj bom nazaj
    vada per questa volta tokrat naj bo
    lasciar andare iti molče prek česa
    lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
    lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
    lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
    va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
    andiamo, su! dajmo, no!

    2. biti:
    andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj

    3. postati, spremeniti se:
    andare a pezzi razbiti se
    andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
    andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
    andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti

    4. iti, napredovati:
    come va? kako je kaj?
    questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
    il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
    gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
    andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
    andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
    l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto

    5. izginiti, oditi, bežati:
    come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!

    6. ugajati, biti všeč:
    ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?

    7. ekon. veljati:
    queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več

    8. zgoditi se:
    come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?

    9. biti potreben:
    qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli

    10.
    queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo

    11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
    questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno

    12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
    il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
    PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
    dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
    tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
    chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
    paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
    chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride

    B) m hoja, stopinja:
    il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
    era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
    con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
    a tutt'andare na vso moč:
    spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč
  • annebbiare

    A) v. tr. (pres. annebbio) zamegliti, zamračiti, zatemniti (tudi pren.)

    B) ➞ annebbiarsi v. rifl. (pres. mi annebbio) zatemniti se, zastreti se, pomračiti se (tudi pren.):
    la vista gli si annebbiò per il dolore od žalosti se mu je zmračilo pred očmi
  • apērto

    A) agg.

    1. odprt:
    una valle aperta e solatia odprta in sončna dolina
    lettera aperta odprto pismo
    vocale aperta odprt (širok) samoglasnik
    sillaba aperta odprt zlog
    questione aperta odprto vprašanje
    accogliere a braccia aperte sprejeti z odprtimi rokami
    rimanere a bocca aperta pren. odpreti usta, zijati od začudenja, začuditi se
    tenere gli occhi aperti dobro odpreti oči, paziti

    2. širok, razsežen, prostoren

    3. pren. očiten, jasen, odkrit:
    è un'aperta manifestazione di potenza to je očitno razkazovanje moči
    carattere aperto odkrit značaj
    a viso, a cuore aperto odkrito, pogumno

    4. pren. pog. odprt, dostopen, nekonformističen; bister, dovzeten, širokih pogledov:
    persona aperta človek širokih pogledov

    B) m odprto, prosto, zunaj:
    all'aperto na prostem, na odprtem, zunaj

    C) avv. jasno, odkrito:
    parlare aperto govoriti odkrito
  • appannare

    A) v. tr. (pres. appanno) zatemniti, zastreti, zamračiti, zamegliti (tudi pren.):
    il vapore appanna i vetri šipe se zarosijo od pare
    l'ira appanna la ragione jeza zamegli razum

    B) ➞ appannarsi v. rifl. (pres. mi appanno) potemneti, postati moten, zamegliti se (tudi pren.)
  • ardere*

    A) v. tr. (pres. ardo)

    1. sežigati, kuriti:
    ardere la legna kuriti drva
    legna da ardere drva (za kurjavo)

    2. presušiti, požgati:
    il gelo arse le piantine zmrzal je požgala mlade bilke

    3. pren. razvneti, podžigati:
    lo arde il desiderio di affermarsi podžiga ga želja po uveljavitvi

    B) v. intr. knjižno

    1. goreti:
    il fuoco arde nel camino ogenj gori v kaminu
    ardere d'amore, di febbre pren. goreti od ljubezni, od vročice

    2. žgati, pripekati:
    senti come arde il sole glej, kako pripeka sonce

    3. pren. knjižno divjati:
    accorrere dove arde la mischia teči tja, kjer divja bojni metež
  • arretrare

    A) v. tr. (pres. arrētro) potegniti nazaj, umakniti

    B) v. intr. umakniti se, iti nazaj, odstopiti (tudi pren.):
    non arretrerò dai miei propositi ne bom odstopil od svojih namer
    non arretrò di un passo niti za korak ni odstopil