Franja

Zadetki iskanja

  • necessità f

    1. potreba:
    di necessità nujno

    2. potreba, nuja; ekst. usoda:
    fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati

    3. potrebno, nujno:
    le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
    in caso di necessità v primeru potrebe

    4. potreba, revščina; pomanjkanje:
    trovarsi in necessità biti v stiski
    PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi
  • necessitato agg. prisiljen:
    essere necessitato a biti prisiljen k čemu
  • nero

    A) agg.

    1. črn:
    abito nero črna obleka
    acqua nera črna, motna voda
    caffè nero črna kava
    occhiali neri črni naočniki
    oro nero črno zlato, nafta
    pane nero črni kruh
    pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
    vino nero črno (temnordeče) vino
    vomito nero med. črni izbljuvek

    2. ekst. črn, umazan:
    mani nere umazane roke
    pozzo nero greznica

    3. črn (kot znak žalovanja):
    cravatta nera črna kravata

    4. pren. črn, fašističen:
    brigate nere črne brigade
    camicia nera črnosrajčnik

    5. pren. črn, klerikalen:
    aristocrazia nera črna aristokracija

    6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
    giorni neri črni dnevi
    umorismo nero črni humor
    essere nero in volto biti mrkega obraza

    7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
    trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
    fondi neri črni fondi
    libro nero črna knjiga

    8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
    anima nera podla duša
    bestia nera strah, bavbav
    cronaca nera publ. črna kronika
    pecora nera črna ovca
    punto nero črna pika, madež, greh

    9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
    messa nera črna maša

    10. hist. črn:
    guelfo di parte nera črni gvelf

    B) m

    1. črnina, črna barva, črno:
    mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
    vestire di nero obleči se v črno

    2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
    nero animale živalsko oglje
    nero di anilina kem. anilinsko črnilo
    nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
    nero di seppia zool. sipje črnilo

    3. umet. sepija

    4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)

    5. ekst. črnec

    6. pren. fašist

    7. pren. klerikalec

    8. hist. črni (za časa italijanskih komun)

    9. agr. (fumaggine) črnoba
  • nervo m

    1. anat. živec:
    nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
    attacco, crisi di nervi živčni napad
    tensione di nervi živčna napetost
    avere i nervi biti živčen, slabe volje
    avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
    avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
    avere i nervi saldi obvladati se
    dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati

    2. pren. jedro

    3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)

    4. bič

    5. glasba struna; žima (na loku)
  • nervoso

    A) agg.

    1. anat. živčen:
    cellula nervosa živčna celica
    sistema nervoso živčni sistem

    2. med. živčen:
    esaurimento nervoso živčna izčrpanost
    malattia nervosa živčna bolezen

    3. živčen, napet, razdražljiv

    4. ekst. žilav, krepek; hiter, živahen, poskočen:
    andatura nervosa poskočna hoja
    gambe nervose žilave, krepke noge

    5. pren. jedrnat, klen (slog)

    6. bot. žilast

    7. krepek (vino)

    B) m živčnost, nervoza:
    avere il nervoso biti živčen, razdražljiv
    farsi prendere dal nervoso postajati živčen
  • nēutro

    A) agg.

    1. nevtralen, nepristranski, neopredeljen:
    partita in campo neutro šport tekma na nevtralnem terenu
    essere neutro biti nepristranski, neopredeljen

    2. srednji, nedoločen, neizrazit, medel:
    animale neutro zool. neplodna žival
    colore neutro medla, neizrazita barva
    genere neutro jezik srednji spol

    3. kem., fiz. nevtralen

    4. fiz. nenabit

    5. biol. nespolen

    B) m

    1. elektr. nevtralni vod

    2. jezik srednji spol, nevtrum
  • niēnte

    A) pron.

    1. nič:
    di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
    meno di niente prav nič
    niente di niente prav nič
    niente e poi niente prav nič
    fare finta di niente delati se neumnega
    fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
    finire in niente pren. splavati po vodi
    non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
    non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
    non fa niente nič ne de, nič zato
    non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
    non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
    non mancare di niente imeti vsega v izobilju
    non poterci fare niente biti brezmočen

    2. malenkost:
    cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
    uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
    contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)

    3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
    hai saputo niente? ali si kaj zvedel?

    B) agg. pog. noben; nič:
    niente paura brez strahu!
    non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa

    C) m

    1. nič; ničla, niče:
    un bel niente prav nič; ne, sploh ne
    essere un niente biti niče
    ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
    venire su dal niente priti iz niča

    2. malenkost:
    basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost

    Č) avv.

    1. sploh ne:
    non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
    niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)

    2. prav malo
    PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič


  • A) avv.

    1. ne:
    anzi che no iron. precej
    certamente no, proprio no seveda ne
    come no, perché no seveda, kajpada
    forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
    no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
    più no che sì verjetno ne
    se no sicer
    accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
    pare di no zdi se, da ni res
    speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi

    2. ne:
    ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)

    3. ne (v holofrastični funkciji):
    sì e no morda, kvečjemu
    sì o no? da ali ne?
    vogliamo andare o no? ali gremo?

    4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
    te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?

    B) m

    1. ne; zavrnitev, odklonitev:
    dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
    essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen

    2. glas proti:
    ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti
  • nobiltà f

    1. plemstvo, plemiški stan:
    nobiltà feudale, di spada, terriera, di toga fevdalno, vojaško, zemljiško, sodniško plemstvo
    avere i quarti di nobiltà biti čistokrven plemič

    2. odličnost, superiornost

    3. pren. plemenitost
  • notare v. tr. (pres. nōto)

    1. zaznamovati; beležiti

    2. zapisati, vpisati

    3. opaziti, opazovati; zapaziti; upoštevati:
    farsi notare priti do izraza, biti opazen
    nota bene pomni; opomba

    4. reči, opozoriti, opozarjati; izpostaviti, poudariti:
    è da notare che... treba je povedati, da...
  • nōto

    A) agg. znan:
    fare, rendere noto objaviti, objavljati; oznaniti, oznanjati
    essere noto a tutti biti vsem znan

    B) m znano
  • novanta

    A) agg. invar. devetdeset:
    avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
    te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal

    B) m devetdeset:
    pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
    essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
    la paura fa novanta pren. strah ima velike oči
  • novantina f

    1. devetdeseterica

    2. devetdeset let:
    essere sulla novantina biti pri devetdesetih
  • nōvero m knjižno razred, skupina:
    essere nel novero dei fortunati biti med srečneži
  • numero m

    1. mat. število:
    numero algebrico algebrsko število
    numero astratto, primo abstraktno število
    numero atomico fiz. atomsko število
    numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
    numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
    numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
    numero complesso kompleksno število
    numero concreto imenovano število
    numero decimale decimalno število
    numero dispari neparno, liho število
    numero pari parno, sodo število
    numero frazionario odlomek
    numero intero celo število
    numero immaginario imaginarno število
    numero irrazionale iracionalno število
    numero di Mach fiz. Machovo število
    numero di massa fiz. masno število
    numero di matricola zaporedno število
    numero d'ottano kem. oktansko število
    numero periodico periodično število

    2. številka:
    numeri arabi, romani arabske, rimske številke

    3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
    via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
    il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
    il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven

    4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
    numero chiuso omejeno število
    numero legale kvorum
    senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
    sopra numero nadštevilen
    fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič

    5. vrsta, razred; stopnja:
    un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
    un medico numero uno prvovrsten zdravnik
    nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
    nel numero dei più med pokojniki
    essere ancora nel numero biti povprečnež
    uscire dal numero izstopati, odlikovati se

    6. številka (loterije):
    dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno

    7. trgov. številka:
    portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40

    8. varietejska točka

    9. številka (zvezka, publikacije):
    numero unico posebna številka

    10. jezik število

    11. pren. pog. čuden tič, patron:
    è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič

    12.
    numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
    ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh
  • nuotare

    A) v. intr. (pres. nuōto)

    1. plavati:
    nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
    nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
    nuotare nell'aria pren. leteti

    2. ekst. plavati:
    nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
    nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
    nuotare nel sangue biti krvoločen
    nuotare nel sudore biti do kože prepoten

    B) v. tr. plavati:
    nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov
  • nuōvo

    A) agg.

    1. nov:
    addobbato a nuovo nanovo okrašen
    casa nuova nova hiša
    cose nuove novosti, novotarije
    di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
    generazione nuova današnja mladina
    nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
    nuovo di zecca povsem nov
    sposi nuovi novoporočenca
    tempi nuovi novi časi
    essere come nuovo biti kot nov, nerabljen

    2. nov, skorajšnji:
    anno nuovo novo leto

    3.
    faccia nuova nov obraz
    non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl

    4. nov, prenovljen:
    rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati

    5. nov, drug

    6.
    nuovo del mestiere novinec, začetnik
    essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
    PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje

    B) m (le sing.)

    1. novo, novost

    2. trgov. novo; novost, novi izdelek
  • nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
    nuvola di polvere oblak prahu
    andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
    cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
  • ōbbligo m (pl. -ghi) obveza, obveznost; dolžnost:
    scuola dell'obbligo šol. obvezna šola, obvezno šolanje
    avere obblighi con qcn. čutiti se komu dolžnega
    avere l'obbligo di, essere in obbligo di morati, biti dolžan
    d'obbligo obvezen:
    digiuno d'obbligo relig. obvezni post
    è mio, tuo, suo, nostro obbligo (to) je moja, tvoja, njegova (njena), naša dolžnost
  • ōcchio m (pl. -chi)

    1. oko:
    avere gli occhi dobro videti
    dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
    spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
    mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
    guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
    sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
    cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
    in un batter d'occhio v trenutku
    strizzare l'occhio pomežikniti
    aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
    a occhi aperti pren. zelo pazljivo
    chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
    a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
    guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
    come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
    a quattr'occhi na štiri oči
    a vista d'occhio vidno
    occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

    2. pogled, vid:
    tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
    colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
    a occhio e croce pren. približno
    gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
    fare l'occhio a privaditi se na
    dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
    saltare agli occhi pren. biti v oči
    a perdita d'occhio do koder seže pogled
    mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
    mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

    3. pren.
    costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

    4. pren. oko, občutek za lepo:
    anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
    pascer l'occhio pasti oči

    5. pren. oko, izraz:
    fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
    fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

    6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
    occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
    gli occhi del mondo javno mnenje
    agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
    perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
    avere buon occhio znati izbirati
    vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

    7. pren. pozor:
    occhio! pozor!
    occhio alle curve! pazi na ovinke!

    8.
    i due occhi del cielo sonce in luna
    i mille occhi del cielo zvezde
    occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
    trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
    occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
    occhio magico radio magično oko
    occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

    9. luknja, odprtina:
    occhi del formaggio luknje v siru

    10. bot. popek, očesce

    11. zool.
    occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

    12. arhit.
    occhio di bue volovsko oko
    uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

    13. miner.
    occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
    PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
    in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko