necessità f
1. potreba:
di necessità nujno
2. potreba, nuja; ekst. usoda:
fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati
3. potrebno, nujno:
le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
in caso di necessità v primeru potrebe
4. potreba, revščina; pomanjkanje:
trovarsi in necessità biti v stiski
PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi
Zadetki iskanja
- necessitato agg. prisiljen:
essere necessitato a biti prisiljen k čemu - nero
A) agg.
1. črn:
abito nero črna obleka
acqua nera črna, motna voda
caffè nero črna kava
occhiali neri črni naočniki
oro nero črno zlato, nafta
pane nero črni kruh
pioppo nero bot. črni jagnjed, topol (Populus nigra)
vino nero črno (temnordeče) vino
vomito nero med. črni izbljuvek
2. ekst. črn, umazan:
mani nere umazane roke
pozzo nero greznica
3. črn (kot znak žalovanja):
cravatta nera črna kravata
4. pren. črn, fašističen:
brigate nere črne brigade
camicia nera črnosrajčnik
5. pren. črn, klerikalen:
aristocrazia nera črna aristokracija
6. pren. črn, nesrečen; ekst. nasilen, mračen:
giorni neri črni dnevi
umorismo nero črni humor
essere nero in volto biti mrkega obraza
7. pren. črn, nepošten, nezakonit:
trgov. borsa nera, mercato nero črna borza, črni trg
fondi neri črni fondi
libro nero črna knjiga
8. pren. črn, okruten, podel, zločinski:
anima nera podla duša
bestia nera strah, bavbav
cronaca nera publ. črna kronika
pecora nera črna ovca
punto nero črna pika, madež, greh
9. pren. črn (ki je v zvezi s hudičem):
messa nera črna maša
10. hist. črn:
guelfo di parte nera črni gvelf
B) m
1. črnina, črna barva, črno:
mettere nero su bianco pren. dati črno na belo, zapisati
vestire di nero obleči se v črno
2. črnilo; črnina; črno, črna snov:
nero animale živalsko oglje
nero di anilina kem. anilinsko črnilo
nero di palladio, di platino, di rodio paladijeva, platinova, rodijeva črnina
nero di seppia zool. sipje črnilo
3. umet. sepija
4. ekst. črni (šahovski igralec s črnimi figurami); igre črno (pri ruleti)
5. ekst. črnec
6. pren. fašist
7. pren. klerikalec
8. hist. črni (za časa italijanskih komun)
9. agr. (fumaggine) črnoba - nervo m
1. anat. živec:
nervo motorio, sensitivo gibalni, čutilni živec
attacco, crisi di nervi živčni napad
tensione di nervi živčna napetost
avere i nervi biti živčen, slabe volje
avere i nervi a fior di pelle, scoperti biti hudo živčen
avere i nervi a pezzi biti na robu živčnega zloma
avere i nervi saldi obvladati se
dare ai nervi, sui nervi, far venire i nervi razburjati, dražiti; žarg. živcirati
2. pren. jedro
3. bot. žilica (na listu); (filamento) nit (na fižolu)
4. bič
5. glasba struna; žima (na loku) - nervoso
A) agg.
1. anat. živčen:
cellula nervosa živčna celica
sistema nervoso živčni sistem
2. med. živčen:
esaurimento nervoso živčna izčrpanost
malattia nervosa živčna bolezen
3. živčen, napet, razdražljiv
4. ekst. žilav, krepek; hiter, živahen, poskočen:
andatura nervosa poskočna hoja
gambe nervose žilave, krepke noge
5. pren. jedrnat, klen (slog)
6. bot. žilast
7. krepek (vino)
B) m živčnost, nervoza:
avere il nervoso biti živčen, razdražljiv
farsi prendere dal nervoso postajati živčen - nēutro
A) agg.
1. nevtralen, nepristranski, neopredeljen:
partita in campo neutro šport tekma na nevtralnem terenu
essere neutro biti nepristranski, neopredeljen
2. srednji, nedoločen, neizrazit, medel:
animale neutro zool. neplodna žival
colore neutro medla, neizrazita barva
genere neutro jezik srednji spol
3. kem., fiz. nevtralen
4. fiz. nenabit
5. biol. nespolen
B) m
1. elektr. nevtralni vod
2. jezik srednji spol, nevtrum - niēnte
A) pron.
1. nič:
di niente! ni za kaj!, prosim! (vljudnostni izraz ob zahvali)
meno di niente prav nič
niente di niente prav nič
niente e poi niente prav nič
fare finta di niente delati se neumnega
fare qcs. per niente delati kaj zastonj, zaman
finire in niente pren. splavati po vodi
non avere niente a che fare con qcn., con qcs. ne imeti opraviti s kom, s čim
non essere buono a niente ne biti za nobeno rabo
non fa niente nič ne de, nič zato
non se ne fa niente iz te moke ne bo kruha
non farsi niente ne poškodovati, ne raniti se
non mancare di niente imeti vsega v izobilju
non poterci fare niente biti brezmočen
2. malenkost:
cosa da niente malenkost, ničvredna stvar
uomo da niente slabič, nesposobnež, ničla
contare, essere niente ne veljati, ne šteti nič (oseba)
3. kaj (v vprašalnih in dubitativnih stavkih):
hai saputo niente? ali si kaj zvedel?
B) agg. pog. noben; nič:
niente paura brez strahu!
non avere niente voglia ne biti razpoložen, ne biti komu do česa
C) m
1. nič; ničla, niče:
un bel niente prav nič; ne, sploh ne
essere un niente biti niče
ridursi al niente izgubiti vse, propasti, priti na boben
venire su dal niente priti iz niča
2. malenkost:
basta un niente per essere felici za srečo zadostuje malenkost
Č) avv.
1. sploh ne:
non m'importa niente di lei zanjo mi sploh ni mar
niente affatto, niente del tutto sploh ne (okrepljeno v nikalnih izrazih)
2. prav malo
PREGOVORI: con niente si fa niente preg. iz niča se ne naredi nič - nō
A) avv.
1. ne:
anzi che no iron. precej
certamente no, proprio no seveda ne
come no, perché no seveda, kajpada
forse (che) sì, forse (che) no morda, morebiti
no certo, no di sicuro, no e poi no ne pa ne, seveda ne
più no che sì verjetno ne
se no sicer
accennare, dire, fare di no odbiti, zavrniti
pare di no zdi se, da ni res
speriamo di no upajmo, da ni res, da se to ne zgodi
2. ne:
ma no! kaj res? ali res? (izraža začudenje, nejevero)
3. ne (v holofrastični funkciji):
sì e no morda, kvečjemu
sì o no? da ali ne?
vogliamo andare o no? ali gremo?
4. kajne? (v vprašalnih stavkih):
te l'ho detto, no?, di non preoccuparti kajne, da sem ti rekel, naj te ne skrbi?
B) m
1. ne; zavrnitev, odklonitev:
dire un no chiaro e tondo odločno zavrniti
essere, stare tra il sì e il no omahovati, biti neodločen
2. glas proti:
ci sono stati duecento sì e cento no dvesto glasov je bilo za, sto proti - nobiltà f
1. plemstvo, plemiški stan:
nobiltà feudale, di spada, terriera, di toga fevdalno, vojaško, zemljiško, sodniško plemstvo
avere i quarti di nobiltà biti čistokrven plemič
2. odličnost, superiornost
3. pren. plemenitost - notare v. tr. (pres. nōto)
1. zaznamovati; beležiti
2. zapisati, vpisati
3. opaziti, opazovati; zapaziti; upoštevati:
farsi notare priti do izraza, biti opazen
nota bene pomni; opomba
4. reči, opozoriti, opozarjati; izpostaviti, poudariti:
è da notare che... treba je povedati, da... - nōto
A) agg. znan:
fare, rendere noto objaviti, objavljati; oznaniti, oznanjati
essere noto a tutti biti vsem znan
B) m znano - novanta
A) agg. invar. devetdeset:
avere novanta probabilità su cento ekst. imeti veliko verjetnost, biti zelo verjeten
te l'ho detto e ripetuto novanta volte stokrat sem ti povedal
B) m devetdeset:
pren. pezzo da novanta velika živina; mafijaški boss
essere sui novanta imeti jih okoli devetdeset (let)
la paura fa novanta pren. strah ima velike oči - novantina f
1. devetdeseterica
2. devetdeset let:
essere sulla novantina biti pri devetdesetih - nōvero m knjižno razred, skupina:
essere nel novero dei fortunati biti med srečneži - numero m
1. mat. število:
numero algebrico algebrsko število
numero astratto, primo abstraktno število
numero atomico fiz. atomsko število
numero di Avogadro kem. Avogadrovo število
numero di bordo navt. borbeno število (članov posadke)
numero cardinale, ordinale kardinalno, ordinalno število
numero complesso kompleksno število
numero concreto imenovano število
numero decimale decimalno število
numero dispari neparno, liho število
numero pari parno, sodo število
numero frazionario odlomek
numero intero celo število
numero immaginario imaginarno število
numero irrazionale iracionalno število
numero di Mach fiz. Machovo število
numero di massa fiz. masno število
numero di matricola zaporedno število
numero d'ottano kem. oktansko število
numero periodico periodično število
2. številka:
numeri arabi, romani arabske, rimske številke
3. številka (stvari, osebe, ki se tako označuje):
via Dante, numero due Dantejeva ulica dve
il numero dieci sta meglio bolnik s postelje številka deset se bolje počuti
il numero venti è uscito gost iz sobe številka dvajset je šel ven
4. pren. množica; število (nedoločeno, določeno):
numero chiuso omejeno število
numero legale kvorum
senza numero brezštevilen, neštet, neskončen
sopra numero nadštevilen
fa solo numero pren. je samo številka, ne velja nič
5. vrsta, razred; stopnja:
un atleta numero uno izjemen športnik, šampion
un medico numero uno prvovrsten zdravnik
nemico pubblico numero uno javna nevarnost številka ena
nel numero dei più med pokojniki
essere ancora nel numero biti povprečnež
uscire dal numero izstopati, odlikovati se
6. številka (loterije):
dare i numeri pog. govoriti zmedeno, nejasno
7. trgov. številka:
portare scarpe numero 40 nositi čevlje številka 40
8. varietejska točka
9. številka (zvezka, publikacije):
numero unico posebna številka
10. jezik število
11. pren. pog. čuden tič, patron:
è proprio un numero tuo fratello tvoj brat je pa res čuden tič
12.
numeri pl. kvalitete, sposobnosti:
ha tutti i numeri per riuscire ima vse, kar potrebuje za uspeh - nuotare
A) v. intr. (pres. nuōto)
1. plavati:
nuotare a crawl, sul dorso, a farfalla, a rana plavati kravl, hrbtno, metuljčka, prsno
nuotare come il piombo šalj. slabo plavati, ne znati plavati
nuotare nell'aria pren. leteti
2. ekst. plavati:
nuotare nell'abbondanza, nell'oro plavati v izobilju, valjati se v zlatu
nuotare nel miele uživati, vdajati se nasladam, užitkom
nuotare nel sangue biti krvoločen
nuotare nel sudore biti do kože prepoten
B) v. tr. plavati:
nuotare i duecento metri plavati dvesto metrov - nuōvo
A) agg.
1. nov:
addobbato a nuovo nanovo okrašen
casa nuova nova hiša
cose nuove novosti, novotarije
di nuovo, di bel nuovo spet, ponovno
generazione nuova današnja mladina
nuovo ricco novopečeni bogataš, parveni
nuovo di zecca povsem nov
sposi nuovi novoporočenca
tempi nuovi novi časi
essere come nuovo biti kot nov, nerabljen
2. nov, skorajšnji:
anno nuovo novo leto
3.
faccia nuova nov obraz
non mi riesce nuovo od nekod ga poznam, zdi se mi, da sem ga že nekje videl
4. nov, prenovljen:
rimettere a nuovo prenoviti, na novo predelati
5. nov, drug
6.
nuovo del mestiere novinec, začetnik
essere nuovo a qcs. s čim se ukvarjati od nedavnega
PREGOVORI: anno nuovo vita nuova preg. novo leto, novo življenje
B) m (le sing.)
1. novo, novost
2. trgov. novo; novost, novi izdelek - nuvola f (nube) oblak (tudi pren.):
nuvola di polvere oblak prahu
andare per le nuvole, avere la testa fra le nuvole, vivere nelle nuvole pren. biti raztresen, živeti v oblakih
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov - ōbbligo m (pl. -ghi) obveza, obveznost; dolžnost:
scuola dell'obbligo šol. obvezna šola, obvezno šolanje
avere obblighi con qcn. čutiti se komu dolžnega
avere l'obbligo di, essere in obbligo di morati, biti dolžan
d'obbligo obvezen:
digiuno d'obbligo relig. obvezni post
è mio, tuo, suo, nostro obbligo (to) je moja, tvoja, njegova (njena), naša dolžnost - ōcchio m (pl. -chi)
1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob
2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi
3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago
4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči
5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga
6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno
7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!
8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik
9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru
10. bot. popek, očesce
11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)
12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko
13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko