matto1
A) agg.
1. nor; neumen:
diventare matto ponoreti
sei matto? ali si nor? kaj se ti je zmešalo?
fossi matto! saj nisem nor!
essere matto dalla gioia biti presrečen
essere matto da legare biti popolnoma nor
è un tipo mezzo matto to je čuden svetnik
comportamento matto noro, nerazsodno ravnanje
testa matta nepredvidljiv, čuden tip, posebnež
andare matto per qcs. biti nor na kaj
2. velik, hud, strašen:
ho una paura matta pošteno me je strah
volere un bene matto strašno imeti rad
fare spese matte pretirano, noro zapravljati
3. nepristen:
oro matto nepristno zlato
4. pren. mrtev
5. slaboten, bolan
B) m (f -ta)
1. norec, norica; blaznež
2. ekst. posebnež:
gabbia di matti šalj. norišnica
3. igre pagat:
essere come il matto nei tarocchi pren. biti povsod dobrodošel, priljubljen
Zadetki iskanja
- maturo
A) agg.
1. zrel:
frutto maturo zrel sad
2. zrel, zrelih let:
essere maturo di anni biti v zrelih letih
3. zrel, moder, razsoden, umirjen; goden:
è molto maturo per la sua età za svoja leta je zelo zrel, razsoden
4. zrel, pretehtan:
decisione matura pretehtana odločitev
5. zrel, ki je maturiral
PREGOVORI: quando la pera è matura casca da sé preg. zrela hruška pade sama
B) m (f -ra) šol. abiturient, abiturientka - mazza f
1. gorjača; toskansko sprehajalna palica
2. voj. hist. kij
3. macola; kovaško kladivo
4. šport kij (baseball); palica (golf):
essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa
5. glasba tolkač
6. bot.
mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris) - mēdia f
1. povpreček, srednja vrednost
2. ekst. povprečje:
essere al disotto della media biti pod povprečjem
guadagnare in media povprečno zaslužiti
3. šol. povprečna ocena:
essere promosso con la media del sette izdelati z dobrim uspehom
4. šol. nižja srednja šola:
la media dell'obbligo višji razredi osemletke, nižja srednja obvezna šola
le medie srednja šola - mediatore
A) m (f -trice)
1. posrednik, posrednica, posredovalec, posredovalka:
fare da mediatore biti posrednik, posredovati
2. trgov. posrednik; mešetar
3. priprošnjik
4. biol. mediator
B) agg. (f -trice)
1. posredniški, posredovalen
2. priprošnji - mela f
1. jabolko:
bella come una mela lepa kakor jabolko (deklica)
essere di mela cotta pren. biti medel, zbit
2. jabolko (jabolku podoben predmet)
3. šport žarg. teniška žoga; košarkaška žoga
4.
mele pl. rdeča lica
5. pog. ritnica - meno
A) avv.
1. manj:
più o meno več ali manj, približno
di meno manj
parlare di meno e pensare di più manj govoriti in več razmisliti
né più né meno ne bolj ne manj, prav tako
quanto meno vsaj
senza meno nedvomno, brez nadaljnjega
2. ne:
dobbiamo decidere se andare o meno moramo se odločiti, ali gremo ali ne
3.
meno che (+ agg., avv.) vse prej kot:
ti sei comportato meno che civilmente ravnal si vse prej kot olikano
meno che niente sploh nič
meno che mai še manj, sploh ne
4.
meno male (che) k sreči
5.
venir meno zmanjkati:
è venuta meno dalla tensione zaradi napetosti je omedlela
mi è venuto meno il coraggio zmanjkalo mi je poguma
venir meno alla parola data ne držati besede
venir meno all'attesa izneveriti pričakovanja
6.
essere, mostrarsi da meno biti, pokazati se neenakega, manjvrednega
è un furfante ma gli altri non sono da meno on je lopov, ampak drugi niso nič boljši
7.
fare a meno di qcs., qcn. odpovedati se, odreči se:
fare a meno di fumare odreči se kajenju
non ho potuto fare a meno di dirlo nisem si mogel kaj, da ne bi povedal, moral sem povedati
8. (pri odštevanju) manj, minus:
nove meno tre fa sei devet manj tri je enako šest
sono le nove meno venti ura je dvajset do devetih
il termometro è sceso a meno cinque toplomer se je spustil na minus pet (stopinj)
B) cong.
a meno che, a meno di razen če:
non lo farò a meno che non vi sia costretto ne bom tega storil, razen če me ne prisilijo
C) prep. razen:
il locale è aperto tutti i giorni meno lunedì lokal je odprt vse dni razen ponedeljka
Č) agg. invar.
1. manjši:
ho comprato un vestito di meno prezzo kupil sem cenejšo obleko
2. manj (številčno ali količinsko):
meno chiacchiere! manj besedi!
3. manj (v eliptičnih izrazih):
in men che non si dica v trenutku, zelo hitro
D) m invar.
1. najmanj:
parlare del più e del meno govoriti o tem in onem
dal più al meno približno
2. manjšina:
gli assenti sono i meno odsotni so manjšina, odsotnih je manj - meravigliato agg. začuden:
essere, rimanere meravigliato biti začuden, čuditi se - mercé
A) f pomoč, milost:
essere alla mercé di qcn. biti prepuščen nekomu na milost in nemilost
domandare mercé prositi za milost
B) inter. star. milost
C) prep. knjižno zahvaljujoč se, po zaslugi - mese m
1. mesec:
il mese degli asini, dei fiori šalj. maj
il mese mariano relig. maj
2. mesečna plača; mesečna najemnina:
il locatore pretende il pagamento del mese in anticipo najemodajalec zahteva vnaprejšnje plačevanje mesečne najemnine
3. mesec nosečnosti:
essere al settimo mese biti v sedmem mesecu nosečnosti
mesi alti zadnji meseci nosečnosti - mestola f
1. gosp. kuhalnica; penavka:
tenere la mestola in mano pren. biti gospodar v hiši
2. zidarska žlica; otepač (perice)
3.
mestole nareč. debele roke:
menare la mestola požrešno jesti; tepsti, pretepati
4. pren. dolga brada
5. bot. (mestolaccia) podvodni trpotec, porečnica, porečnik (Alisma plantago) - mestolo m kuhalnica; penavka:
avere il mestolo in mano pren. biti gospodar v hiši - miglio1 m (f pl. -ia)
1. milja:
miglio marino morska milja
miglio terrestre angleška milja
essere lontano le mille miglia biti neskončno daleč
si sente lontano un miglio od daleč je slišati
2. miljnik - mille
A) agg. invar.
1. tisoč:
avere una probabilità su mille biti zelo malo verjeten, imeti možnosti tisoč proti ena
essere lontano mille miglia da biti zelo daleč od (tudi pren.);
un biglietto da mille pog. tisočak, bankovec za tisoč lir
2. tisoč, zelo veliko:
mille auguri lepe pozdrave!
mille grazie prav lepa hvala!
si fece di mille colori vse barve so ga spreletavale; od zadrege, jeze, strahu je spreminjal barve
B) m
1. tisoč:
il Mille leto tisoč
i Mille hist. garibaldinci (ki so se izkrcali na Siciliji)
2. šport tisoč metrov (proga, tekmovanje):
correre i mille teči tisoč metrov - minēstra f
1. kulin. juha:
minestra riscaldata pren. pogreta juha
farsi la minestra pren. početi, kar je komu prav
trovare la minestra riscaldata pren. kaj doseči brez napora
2. kulin. prva jed
3. pren. hrana, kruh:
lavorare per la minestra delati za ljubi kruhek
la minestra del governo plača državnih uradnikov
perdere la minestra biti ob službo
4. pren. zadeva, zgodba:
è sempre la solita minestra vedno ista zgodba
è tutta un'altra minestra to pa je nekaj čisto drugega
guastare la minestra a qcn. komu jo zagosti - minuto2 m
1. minuta:
minuto primo, secondo minuta, sekunda
arrivare al minuto priti na minuto točno
contare i minuti pren. biti neučakan, nestrpen
spaccare il minuto biti točen kot ura
2. pren. trenutek, hip:
in un minuto takoj, hitro
non avere un minuto di pace ne imeti trenutka miru
non avere un minuto da perdere hudo se muditi
ha i minuti contati ure so mu štete; hudo se mu mudi - mirino m voj. muha:
essere nel mirino pren. biti izpostavljen, biti tarča - miserēre m invar.
1. relig. mizerere:
essere al miserere pren. umirati, biti na koncu z močmi
2. med.
mal del miserere mizerere, atrepsija:
fa venire il mal del miserere pren. neznosno je tečen; stvar je ogabna - mōda f
1. obl. moda, gospodujoča noša; šege, navade:
moda per bambini otroška moda
la moda dei capelli lunghi moda dolgih las
2. ekst. moda, modna industrija, trgovina:
alta moda visoka moda
moda pronta konfekcija (oblačila)
mode pl. ženska oblačila
3.
di moda, alla moda moden, v modi, moderen:
quest'anno è di moda il verde letos je v modi zelena barva
abito alla moda modna obleka
tornare di moda biti spet moderen
uscire di moda priti iz mode - modēstia f
1. skromnost:
falsa modestia lažna skromnost
modestia a parte šalj. skromnost na stran
non peccare di modestia biti prevzeten, domišljav
2. sramežljivost, spodobnost