Franja

Zadetki iskanja

  • maggiore

    A) agg.

    1. večji, višji:
    il maggiore največji, najvišji
    la maggiore parte večji del, večina
    andare per la maggiore pren. imeti velik uspeh, biti zelo uspešen
    do maggiore glasba C-dur

    2. pomembnejši, najpomembnejši:
    opere maggiori lit. pomembnejša dela

    3. voj.
    caporal maggiore vodnik
    sergente maggiore narednik
    stato maggiore generalštab

    4. starejši:
    sorella maggiore starejša sestra
    maggiore età polnoletnost

    B) m

    1. starejši; hierarhično višji

    2. voj. major

    3.
    i maggiori pl. očetje; dedi; predniki
  • maglia f

    1. zanka, petlja; člen (verige):
    gli manca una maglia pren. kolesce mu manjka v glavi
    rete a maglie fitte rib. gosto pletena mreža
    cadere nelle maglie di un intrigo pren. biti žrtev spletke

    2. majica:
    maglia di lana, di cotone volnena, bombažna majica
    fare la maglia, lavorare a maglia plesti
    lavoro a maglia pletenina

    3. šport majica:
    maglia azzurra modra majica (italijanskih državnih reprezentantov)
    vestire la maglia gialla, la maglia rosa obleči rumeno majico, roza majico (vodstvo na kolesarski dirki po Italiji, po Franciji)

    4.
    camicia, cotta di maglia voj. hist. železna srajca
  • malandato agg. propadel, zanemarjen, v slabem stanju:
    essere malandato in salute biti slabega zdravja
  • male

    A) avv.

    1. slabo:
    comportarsi male slabo se obnašati
    dire male di qcn. opravljati koga

    2. slabo, neprimerno, neprijetno, neugodno:
    di male in peggio zmeraj slabše
    essere male in arnese pren. biti v slabi koži
    restare male biti razočaran, neprijetno presenečen
    sentirsi male biti bolan; začutiti (nenadno) slabost; slabo se počutiti
    vestire male slabo, neprimerno se oblačiti

    3. slabo, nepravilno, nepopolno:
    pronunciare male slabo, nepravilno izgovarjati

    B) inter. slabo:
    non hai dato l'esame? male! nisi naredil izpita? slabo!

    C) m

    1. zlo; krivda, greh:
    genio del male zli duh, zlobnež

    2. zlo, škoda:
    andare a male pokvariti se, iti po zlu
    aversene a male biti užaljen
    voler male (a) sovražiti; slabo želeti, privoščiti drugemu nesrečo

    3. med. bolezen, bolečina; bol (tudi pren.):
    mal caduco božjast
    mal di denti zobobol
    mal di mare morska bolezen
    mal sottile jetika, sušica
    mal di testa glavobol
    sentire un gran male al piede čutiti hudo bolečino v nogi
    mal del paese pren. domotožje

    4. bot. bolezen
    PREGOVORI: mal comune, mezzo gaudio preg. skupna nesreča je že pol sreče
    non tutto il male vien per nuocere preg. vsaka nesreča človeka izuči
    chi è causa del suo mal pianga se stesso preg. kakor si si postlal, tako boš ležal
  • mamma

    A) f

    1. pog. mama, mati:
    essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
    essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
    la mamma del vino vinska usedlina
    come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

    2. pren. mati

    B) inter.
    mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!
  • maneggiare v. tr. (pres. maneggio)

    1. ravnati (s čim); spretno, vešče uporabljati:
    maneggiare la cera gnesti vosek
    maneggiare il pennello slikati
    maneggiare la marra kmetovati
    maneggiare le reti biti ribič, ribariti
    maneggiare la melodia pren. komponirati
    maneggiare la lingua, la penna spretno sukati jezik, pero
    maneggiare la frusta pren. vihteti bič, ostro kritizirati

    2. pren. upravljati:
    maneggiare forti somme upravljati z velikimi vsotami denarja
  • mangiare

    A) v. tr. (pres. mangio)

    1. jesti:
    mangiare a crepapelle jesti čez mero, žreti
    mangiare per quattro pren. jesti za štiri, veliko jesti
    mangiare le lucertole pren. biti suh kot trska
    mangiare il pane a ufo, a tradimento pren. ne zaslužiti si kruha, živeti na tuj račun
    mangiare di magro postno jesti
    mangiare in bianco jesti nepikantno, nemastno
    mangiare con gli occhi z očmi požirati, poželjivo gledati
    mangia e dormi pren. lenuh
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    far da mangiare skuhati
    PREGOVORI: chi la fa la mangi preg. kdor je zakuhal, naj tudi poje

    2. žreti, požirati (tudi pren.):
    mangiarsi il fegato žreti se od jeze
    mangiarsi la parola pren. snesti besedo
    mangiare le parole požirati besede, slabo izgovarjati

    3. razjedati:
    la ruggine mangia il ferro rja razjeda železo

    4. porabiti, potrošiti

    5. pognati, zapraviti
    PREGOVORI: lupo non mangia lupo preg. volk volka ne uje, vrana vrani ne izkljuje oči
    o mangiar questa minestra o saltar questa finestra preg. crkni ali poči
    il pesce grande mangia il pesce piccolo preg. velike ribe žrejo majhne
    l'appetito vien mangiando preg. tek pride med jedjo

    B) m jed; obrok
  • manica f

    1. rokav:
    mezza manica narokavnik; pren. pisarček
    in maniche di camicia brez suknjiča
    rimboccarsi le maniche pren. zavihati rokave
    è un altro paio di maniche! to pa je drug par rokavic!
    essere di manica larga pren. biti prizanesljiv
    essere di manica stretta pren. biti strog, nepopustljiv
    avere l'asso nella manica pren. imeti skrit adut

    2. ekst.
    manica a vento navt. vetrolovka; aero vetrokaz

    3. pren. slabš. banda, druščina, svojat:
    una manica di furfanti lopovska drhal

    4. pren. dobra mera:
    si è preso una manica di botte dobro so ga premikastili
  • manichino2 m maneken, krojaška, izložbena lutka:
    sembrare un manichino pren. biti izbrano oblečen
    starsene come un manichino pren. stati kot lipov bog
  • manico m (pl. -ci, -chi)

    1. ročaj, držaj:
    benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
    avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
    ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
    il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
    gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

    2. vrat (zvona)

    3. glasba vrat (pri godalih)

    4. aero krmilna palica
  • maniēra f

    1. način; navada; olika, obzirnost:
    ognuno vede le cose alla sua maniera vsakdo vidi stvari po svoje
    in tutte le maniere na vsak način, za vsako ceno
    si comporta alla maniera dei cafoni obnaša se po kmetavzarsko
    non avere maniere biti neotesan
    ma che maniere son queste! kaj se to pravi! kako si dovolite!

    2. umet. slog, stil; slabš. manira:
    la maniera del Caravaggio caravaggiovski slog
  • mano f (pl. -ni)

    1. roka:
    mano destra desnica
    mano sinistra levica
    fare qcs. con tutte e due le mani pren. kaj delati zavzeto
    far toccare con mano pren. neposredno seznaniti
    notizia di prima mano novica iz prve roke; sveža, neobjavljena novica
    di seconda mano pren. rabljen, iz druge roke
    chiedere la mano di una donna zaprositi za roko, žensko zasnubiti
    mettere la mano sul fuoco per qcn. pren. dati roko v ogenj za nekoga, za nekoga jamčiti
    avere le mani nette pren. imeti čiste roke, imeti čisto vest
    sporcarsi le mani pren. kaj nepoštenega, sramotnega zagrešiti
    bagnarsi le mani di sangue umazati si roke s krvjo, ubijati
    a man salva pren. prosto, neovirano, prostovoljno
    avere la mano pesante poseči, razsoditi s pretirano strogostjo
    col cuore in mano pren. odkritosrčno
    avere il cuore in mano pren. nositi srce na dlani; biti dober kot kruh
    mettersi una mano sulla coscienza pren. dati roko na srce
    mano morta, manomorta pravo hist. mrtva roka
    avere le mani libere, legate pren. imeti proste, vezane roke
    giù le mani (da)! pren. roke proč (od)!
    per mano di qcs. s, z nečim
    avere le mani lunghe pren. imeti dolge prste
    a mano ročen, prenosen:
    bagagli a mano ročna prtljaga
    giocar di mano pren. varati, goljufati
    cambiare le carte in mano preusmeriti pogovor, preiti na drugo temo
    mettere le mani su qcs. polastiti se česa
    metter mano a qcs. zgrabiti kaj
    mettere le mani innanzi pren. kaj preprečiti, na kaj vnaprej opozoriti
    restare a mani vuote pren. ostati praznih rok
    essere largo di mano pren. biti darežljiv
    essere stretto di mano pren. biti skopuški, stiskaški
    buona mano pren. napitnica
    imporre le mani (su) relig. posvetiti, blagosloviti
    reggere con mano ferma voditi s trdno roko, odločno
    portare in palma di mano pren. na rokah nositi, visoko ceniti
    dare una mano a qcn. komu pomagati
    venire alle mani pren. pretepati se
    la mafia ha le mani lunghe pren. mafija ima dolgo roko, moč mafije seže daleč
    a mano armata z orožjem
    caricare la mano pren. pretiravati
    essere la lunga mano di qcn. delati po naročilu nekoga
    la mano di Dio pren. božja roka, kazen božja
    fatto a mano ročno izdelano
    avere la mano a qcs. biti vešč v čem
    metter mano a qcs. lotiti se česa, kaj začeti
    dar l'ultima mano pren. kaj dokončati, dopolniti
    fare la mano a qcs. pren. na kaj se navaditi
    giochi di mano rokohitrstvo
    stare con le mani in mano stati križemrok
    denari alla mano v gotovini
    uomo alla mano prijazen človek
    fuori mano oddaljen, bogu za hrbtom
    di lunga mano pren. že dolgo (časa)

    2. stran:
    a mano destra, dritta desno, na desni
    a mano sinistra, manca levo, na levi
    avere la mano biti na desni, imeti prednost
    cedere la mano dati prednost
    andare contro mano pren. iti proti toku

    3. pest, peščica

    4. pren. kvaliteta:
    di mezza mano povprečen
    di bassa mano pren. nizkega rodu

    5. pren. roka, moč, avtoriteta:
    la mano della giustizia roka pravice
    dare man forte a qcn. komu pomagati, koga podpreti
    cadere nelle mani del nemico pren. pasti sovražniku v roke

    6. pisava

    7. igre
    essere di mano začeti igro (s kartami)
    prima, seconda mano prva, druga manche (pri bridgeu)

    8. pren. vrsta, zaporedje

    9. pren. sloj:
    dare una mano di vernice a qcs. kaj enkrat pobarvati

    10.
    mani pl. pog. manikira:
    fare le mani manikirati se
    PREGOVORI: una mano lava l'altra preg. roka roko umiva
  • marcio

    A) agg. (m pl. -ci; f pl. -ce)

    1. gnil (tudi pren.); ekst. trhel; vlažen

    2. gnojen

    3. (v preneseni rabi za podkrepitev številnih izrazov)
    avere torto marcio sploh ne imeti prav
    necessità marcia huda nuja
    essere innamorato marcio biti zaljubljen do ušes
    essere ubriaco marcio biti pijan kot klada
    a dispetto marcio prav za nalašč

    B) m

    1. gniloba, gnili del

    2. gnojni, bolni del (tudi pren.); moralna pokvarjenost:
    tagliare via il marcio odrezati, kar je gnojno
  • margherita f

    1. bot. velika marjetica, ivanjščica, bela kresnica (Leucanthemum vulgare):
    sfogliare la margherita smukati marjetico; pren. biti neodločen, mencati, pomišljati si

    2.
    margherite pl. kulin. (vrsta testenin)
  • martēllo

    A) m

    1. kladivo:
    martello da falegname mizarsko kladivo
    martello da muratore zidarsko kladivo
    martello battifalce klepec
    lavorare a martello obdelovati s kladivom (kovino)
    lavorare di martello pren. natančno delati
    sonare a martello biti plat zvona

    2.
    martello della campana kembelj
    martello dell'uscio trkalo
    martello forestale gozdno kladivo
    martello pneumatico pnevmatično kladivo
    martello del pianoforte glasba kladivce

    3. anat. ušesno kladivce

    4. šport kladivo:
    lancio del martello metanje kladiva
    martello da ghiaccio alpin. ledno kladivo
    martello da roccia kladivo za skalo

    5. bot. (bosso) pušpan (Buxus sempervirens)

    B) agg.
    pesce martello zool. kladvenica, jarem (Sphyrna zygaena)
  • marzapane m

    1. kulin. marcipan

    2. pren. poslastica, oblizek:
    essere fatto di marzapane pren. biti dober, prilagodljiv
  • marzo m marec:
    essere nato di marzo šalj. biti čudaški, malo čez les
  • matassa f

    1. štrena, predeno, pramen; klobčič:
    arruffare la matassa zmešati štreno (tudi pren.);
    dipanare la matassa odmotati štreno (tudi pren.);
    avere il bandolo della matassa pren. držati konce v roki

    2. pren. klobko, zaplet:
    reggere la matassa biti zvodnik

    3. elektr. navitje (na statorju ali rotorju)
  • maternità f

    1. materinstvo

    2. porodnišnica, porodniški oddelek

    3. materino ime in priimek

    4. porodniški dopust:
    essere in maternità biti na porodniškem dopustu

    5. relig.
    Vostra maternità prečastita mati prednica
  • materōzzolo m (lesen) obesek za ključe
    PREGOVORI: essere come la chiave e il materozzolo preg. biti kot rit in srajca