illuminare
A) v. tr. (pres. illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati:
illuminare a giorno razsvetliti kot pri belem dnevu
2. pren. razsvetliti, razsvetljevati; ožariti, ožarjati:
un dolce sorriso le illuminava il volto mil nasmeh ji je ožarjal obraz
3. pren. razsvetliti, razsvetljevati
B) ➞ illuminarsi v. rifl. (pres. mi illumino)
1. razsvetliti, razsvetljevati se
2. pren. razžariti se, žareti:
illuminarsi di gioia žareti od veselja
Zadetki iskanja
- illuminazione f
1. razsvetljevanje; razsvetljava:
illuminazione a gas, elettrica plinska, električna razsvetljava
2. iluminacija, slavnostna razsvetljava
3. relig. razsvetljenje - imballaggio m (pl. -gi) trgov.
1. embalaža, embaliranje, omotavanje, zavijanje
2. embalaža; stroški za zavijanje; zavojnina
3. embalaža, ovojnina:
imballaggio a perdere nepovratna embalaža
imballaggio a rendere povratna embalaža - imboccatura f
1. dohod; odprtina; ustje:
l'imboccatura del porto dohod v pristanišče
2. glasba ustnik; nastavek (položaj ustnic na ustniku):
avere una buona imboccatura imeti lep nastavek
non avere l'imboccatura a qcs. pren. ne imeti daru za kaj
3. žvale - immagine f
1. podoba, slika:
immagine ingrandita, rimpicciolita povečana, pomanjšana slika
immagine sacra relig. sveta podoba
immagine votiva relig. zaobljubljena podoba
2. slika, predstava; prispodoba:
il bambino è l'immagine vivente del nonno otrok je cel ded
essere l'immagine della salute biti utelešeno zdravje
l'uomo fu creato a immagine e somiglianza di Dio človek je bil ustvarjen po božji podobi
3. zool. imago, odrasla žuželka
4. (notranja, domišljijska) slika; vizija:
evocare le immagini dell'infanzia priklicati si v spomin slike iz otroštva - immanere* v. intr. (pres. immane)
immanere a qcs. biti čemu imanenten - immobilizzare v. tr. (pres. immobilizzo)
1. narediti, delati nepremičnega:
la brutta caduta lo ha immobilizzato a letto hud padec ga je priklenil na posteljo
2. ekon. imobilizirati, investirati v nepremičnine - impancarsi v. rifl. (pres. mi impanco) imeti se, izdajati se (za razsodnika, kritika ipd.); vesti se kot:
impancarsi a maestro imeti se za učitelja - imparare v. tr. (pres. imparo) učiti, naučiti se:
imparare a conoscere spoznati
imparare a memoria naučiti se na pamet
imparare a proprie spese naučiti se česa na svoj račun
PREGOVORI: sbagliando s'impara preg. človek se na napakah uči
impara l'arte e mettila da parte preg. kar se Janezek nauči, to Janez zna - impegnare
A) v. tr. (pres. impegno)
1. (intraprendere) zastaviti, zastavljati (tudi pren.), začeti
2. (prenotare) rezervirati; zavezati:
impegnare una camera d'albergo rezervirati hotelsko sobo
3. (noleggiare) najeti, najemati
4. voj. poslati, pošiljati v boj:
impegnare il combattimento začeti boj
impegnare il portiere šport ostro napadati
B) ➞ impegnarsi v. rifl. (pres. mi impegno)
1. obvezati se:
mi impegno a saldare il debito entro un mese obvežem se, da bom poravnal dolg v enem mesecu
2. lotiti, angažirati se:
impegnarsi a fondo lotiti se česa s srcem in dušo
3. zadolžiti, zadolževati se - impolveratrice f agr. žveplalnik, prašilnik:
impolveratrice a zaino oprtni, nahrbtni prašilnik - impossibilitato agg. onemogočen; ki mu ni mogoče, ki ne more:
scusami, sono impossibilitato a venire oprosti, ne morem priti - impratichire
A) v. tr. (pres. impratichisco) izuriti; naučiti, izučiti
B) ➞ impratichirsi v. rifl. (pres. mi impratichisco) izuriti se, naučiti se, postati vešč:
impratichirsi a battere a macchina naučiti se tipkanja - impresa f
1. (iniziativa) pobuda, podjetje; dejavnost; posel:
desistere dall'impresa, abbandonare l'impresa pren. odnehati, vdati se
condurre a termine un'impresa izpeljati posel do konca
2. podjetje; dejavnost:
impresa commerciale, industriale trgovsko, industrijsko podjetje
impresa pubblica, privata javno, zasebno podjetje
impresa familiare družinsko podjetje
impresa a scopo di lucro profitno podjetje, profitna organizacija
impresa nazionalizzata nacionalizirano podjetje
impresa di pompe funebri pogrebni zavod
impresa militare voj. vojaška ekspedicija, pohod
3. junaško dejanje:
accingersi, prepararsi a un'impresa pripravljati se na podvig
è un'impresa! to je silno težko, zelo tvegano je! - improntare
A) v. tr. (pres. impronto)
1. vtisniti, vtiskati; odtisniti, odtiskati
2. pren. narediti, delati se, hliniti; nadeti si izraz:
improntare il volto a commozione nadeti si ganjen izraz, zaigrati ganjenost
B) ➞ improntarsi v. rifl. (pres. mi impronto) narediti, delati se:
il volto gli si improntò a dolore obraz se mu je razžalostil - improvvisata f pog. prijetno presenečenje:
fare un'improvvisata a qcn. komu pripraviti presenečenje, presenetiti koga
brutta improvvisata neprijetno presenečenje - impulso m
1. (spinta) sunek, zagon, pogon
2. pren. nagib, težnja, nagon:
controllare i propri impulsi brzdati nagibe, krotiti nagone
3. pren. spodbuda, zagon, gonilna sila:
dare impulso a qcs. spodbuditi kaj
4. fiz., med., ptt impulz - impuntare
A) v. intr. (pres. impunto)
1. spotakniti, spotikati se
2. pren. spotakniti, spotikati se v govoru, jecljati, zmotiti se
B) ➞ impuntarsi v. rifl. (pres. mi impunto)
1. trdovratno se upirati, upreti se; vztrajati, biti trmast:
quando si impunta, è terribile kadar je trmast, je grozen
2. trmasto zavrniti, zavračati:
impuntarsi a dire di no trmasto zanikati - imputazione f
1. pravo obtožba, obdolžitev:
rispondere dell'imputazione di biti obtožen za; (capo di accusa)
capo d'imputazione točka obtožnice
imputazione di rapina a mano armata obtožen oboroženega ropa
2. bremenitev; knjiženje, vknjižba:
imputazione della spesa knjiženje stroška - in1 prep. ( se spaja z določnim členom; nel, nello, nella, nei, negli, nelle) v, na
I.
1. (stanje v mestu, položaj, okoliščine)
abita in città stanuje v mestu
vive in campagna živi na deželi
ha una casa in montagna ima hišo v planinah
ho amici in Francia imam prijatelje v Franciji
pallido in volto bled v obraz
se fossi in te, rifiuterei če bi bil na tvojem mestu, bi odklonil
il pranzo è in tavola kosilo je na mizi
il soldato è in licenza vojak je na dopustu
2. (gibanje v smer)
è andato in città šel je v mesto
sono tornato in ufficio vrnil sem se v pisarno
mio nonno andò in America ded je šel v Ameriko
su, sali in auto skoči no v avto
si mette in testa certe idee! čudne ideje mu rojijo po glavi!
ha urtato in un ostacolo zadel je ob, naletel je na oviro
hanno dato in un muro udarili so ob zid; (skupaj s predlogom di)
di luogo in luogo iz kraja v kraj
di male in peggio zmeraj slabše, vse slabše
3. (gibanje po ali skozi)
il corteo passa in piazza sprevod gre po trgu
passeggiava su e giù nella stanza hodil je gor in dol po sobi
4. (določeni čas)
sono nato nel 1928 rojen sem leta 1928
vengo in primavera pridem spomladi
5. (trajanje)
in gioventù avrei voluto fare il marinaio v mladosti sem hotel biti mornar
ti restituisco il debito in settimana še ta teden ti povrnem dolg
in quattro e quattr'otto v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil
in un baleno v hipu
6. (način)
vive in miseria živi v revščini, bedno
te lo dico in confidenza to ti povem zaupno
parlare in dialetto govoriti v narečju, narečno
7. (omejitev)
commerciante in legname lesni trgovec, trgovec z lesom
dottore in lettere doktor filologije, filozofije
si è laureato in chimica diplomiral je kemijo
8. (sredstvo)
viaggiare in treno potovati z vlakom
andare in barca peljati se s čolnom
dire in poche parole povedati z nekaj besedami
9. (snov, material)
copertine rilegate in tela v platno vezane platnice
scultura in marmo marmornati kip
10. (namen)
ti mando un libro in regalo pošiljam ti knjigo v dar
tutti i vicini corsero in suo aiuto vsi sosedje so mu prihiteli na pomoč
11. (vzrok)
si tormentava nel dubbio razjedal ga je dvom
II.
1. (količina)
siamo in cinque pet nas je
2. (zatrjevanje)
in nome di Dio! za božjo voljo!
3. (časovna vrednost v zvezi z nedoločnikom)
nel sentire la notizia ko je slišal novico
4. (pleonastičnost)
scalata in invernale zimski vzpon
III.
1. (predložni izrazi)
in compagnia di s, z
in cima a vrh
in quanto a glede
2. (prislovni izrazi)
in dentro notri
in fuori ven, navzven
in avanti naprej
in breve na kratko
in fretta e furia na vrat na nos
3. (vezniški izrazi)
nell'istante che v trenutku, ko
nel caso che v primeru, da, če