erogazione f izplačilo, dobavljanje, dostavljanje, oskrbovanje:
si prevede l'erogazione di alcune somme predvideno je izplačilo določenih vsot
sospendere l'erogazione della corrente elettrica prekiniti oskrbo z električnim tokom
Zadetki iskanja
- esacerbare
A) v. tr. (pres. esacērbo)
1. večati, povečati, slabšati, poslabšati:
esacerbare un dolore povečati bolečino
esacerbare un'infezione poslabšati infekcijo
2. pren. dražiti, razdražiti, razjeziti:
esacerbare qcn. con parole offensive koga razjeziti z žaljivimi besedami
B) ➞ esacerbarsi v. rifl. (pres. mi esacērbo) razburiti, razburjati se, razdražiti se - esasperare
A) v. tr. (pres. esaspero)
1. ogorčiti, razhuditi:
esasperare qcn. con soprusi e prepotenze ogorčiti koga z nasilnostjo
2. poostriti, narediti hujše:
esasperare la pena poostriti kazen
esasperare il dolore narediti bolečino hujšo
B) ➞ esasperarsi v. rifl. (pres. mi esaspero) razjeziti se - ēsodo m
1. masovno izseljevanje, množičen odhod:
l'esodo dei contadini dalla campagna izseljevanje kmetov z zemlje
l'esodo di ferragosto množični odhod na avgustovske počitnice ali za Veliki šmaren
2. relig. eksodus
3. beg:
l'esodo dei capitali beg kapitala - espressione f
1. izraz, izražanje:
ha sul volto un'espressione di noia z obraza se mu bere zdolgočasenost
2. ekspresivnost, izrazna moč:
suonare un pezzo con grande espressione igrati skladbo z veliko ekspresivnostjo
3. beseda, izraz:
espressione dialettale narečna beseda - ēssere*1
A) v. intr. (pres. sono)
1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni
2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa
3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?
4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?
5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra
6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič
7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo
B) (v raznih predložnih zvezah)
1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati
2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal
3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto
4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj
5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi - facile agg.
1. lahek, enostaven:
lavoro facile lahko delo
2. razumljiv, jasen, preprost:
linguaggio facile razumljiv jezik
3. lahek, lahko dosegljiv:
facili guadagni lahki zaslužki
persona di facile contentatura z malim zadovoljen človek
metallo facile alla fusione lahko taljiva kovina
far tutto facile vse jemati na lahko, verjeti, da se vse doseže z lahkoto
4. prijazen, priljuden:
uomo di facile carattere priljuden človek; nagnjen:
facile alla collera nagle jeze
avere il bicchiere, la pistola facile pog. rad piti, hitro zgrabiti za pištolo
donna facile, di facili costumi lahka ženska, lahkoživka
5. verjeten, mogoč:
è facile che nevichi verjetno bo snežilo - fango m (pl. -ghi)
1. blato
2. pren. blato, pokvarjenost, propalost:
vivere nel fango živeti v blatu
3. pl. blatne kopeli:
cura dei fanghi zdravljenje z blatnimi kopelmi - fare*
A) v. tr. (pres. faccio)
I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)
1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste
2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri
3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga
4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin
5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko
6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati
7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev
8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja
9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada
10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest
11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov
12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče
13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj
II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)
1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)
2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«
III. (pred nedoločnikom)
1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!
2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim
IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se
B) v. intr.
1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj
2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna
3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka
4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši
C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)
1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se
2. iti:
farsi presso približati se
3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti
4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka
Č) v. intr. impers.
1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi
2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je
D) m
1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja
2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno
3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri - ferire v. tr. (pres. ferisco)
1. raniti:
ferire di coltello raniti z nožem
ferire a morte smrtno raniti
senza colpo ferire ne da bi uporabil orožje
2. pren. prizadeti, užalostiti, raniti, prizadejati bolečino:
ferire qcn. nell'orgoglio raniti ponos nekoga - fermo agg.
1. nepremičen:
il treno è fermo in stazione vlak stoji na postaji
fermo (là)! stoj!
fermi tutti! stojte!
2. pren. vztrajen, trden, neomajen:
è fermo nel suo rifiuto vztrajno zavrača
3. odločen:
ha giurato con voce ferma prisegel je z odločnim glasom
4. gotov, zanesljiv:
resta fermo che ci si veda giovedì zanesljivo se vidimo v četrtek
per fermo gotovo, zanesljivo
5. nepremično uprt:
con gli occhi fermi allo spettacolo raccapricciante z očmi, uprtimi v grozljiv prizor - fērro m
1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili
2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka
3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem
4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo
5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče - ferrovia f železnica:
ferrovia a scartamento normale železnica z normalnim tirom
ferrovia a scartamento ridotto ozkotirna železnica
ferrovia a dentiera, a cremagliera vzpenjača, gorska železnica
a mezzo ferrovia, per ferrovia po železnici
franco ferrovia franko železnica - fiato m
1. dih, sapa:
scaldare le mani col fiato greti si roke z dihom
trattenere il fiato zadržati dih
prender fiato malo si oddahniti, zajeti sapo
sprecare il fiato zastonj govoriti, zastonj se truditi
avere il fiato grosso sopsti
restare senza fiato pren. biti presenečen
strumenti a fiato pihala
in un fiato, d'un fiato na mah, naenkrat, hipoma, na dušek:
bere d'un fiato izpiti na dušek
2. pl. glasba pihala
3. šport kondicija, vzdržljivost
4. knjižno sapa, vetrič
PREGOVORI: finché c'è fiato c'è speranza preg. človek upa, dokler živi; kjer je življenje, je tudi upanje - fine1
A) f
1. konec:
la fine dell'ora konec šolske ure
fine! inter. konec!
è il principio della fine pren. to je začetek konca
essere in fine di vita umirati
alla fine končno
alla fin fine konec koncev
in fin dei conti navsezadnje
che fine ha fatto la mia richiesta? pren. kako je z mojo zahtevo?
2. smrt, konec:
che fine terribile kakšna strašna smrt
fare una brutta fine storiti hud konec, umreti nasilne smrti
3. propad:
correre verso la fine drveti v propad
PREGOVORI: buona fine e miglior principio! preg. srečno novo leto!
B) m
1. namen, namera, cilj, smoter:
prefiggersi, proporsi un fine zastaviti si cilj
secondo fine skrita namera
a che fine? čemu?
a fin di bene z dobrim namenom
a fine di da bi
2. izid, konec, uspeh:
condurre qcs. a buon fine kaj uspešno izpeljati
storia a lieto fine zgodba s srečnim koncem - finēstra f
1. okno:
finestra cieca slepo okno
la finestra guarda sulla piazza okno gleda na trg
affacciarsi, farsi alla finestra stopiti k oknu
donna da finestra spogledljivka, koketa
buttare il denaro dalla finestra pren. metati denar skoz okno
uscito dalla porta e rientrato dalla finestra pren. nagnali so ga (s položaja), pa se je vrnil skozi stranska vrata
2. odprtina, rana:
fare larga finestra napraviti veliko odprtino
3. okence:
busta con finestra, a finestra kuverta z okencem
4. publ. članek v okvirčku - finezza f
1. tenkost, drobnost, finost:
la finezza di un tessuto finost, rahlost tkanine
2. pren. ostrina, ostroumnost, prodornost:
finezza di mente ostroumnost
finezza di udito ostrina sluha
3. prefinjenost, finesa, uglajenost, nežnost:
intaglio eseguito con grande finezza izredno fino izdelana rezbarija
trattare qcn. con finezza uglajeno se vesti do koga
4. prijaznost, ljubeznivost:
mi hanno circondato di finezze obsuli so me z ljubeznivostmi - finire
A) v. tr. (pres. finisco)
1. končati, dokončati, nehati:
finire una costruzione dokončati gradnjo
finire i giorni, la vita umreti
finire gli anni dopolniti leta, starost
finire la ferma odslužiti vojaški rok
2. dodelati:
finire un mobile con intagli dodelati kos pohištva z rezbarijami
3. porabiti:
abbiamo finito l'olio e il pane porabili smo vse olje in kruh
finire un fiasco izprazniti steklenico
finire le proprie sostanze pognati vse svoje premoženje
4. pokončati, ubiti:
finite quell'animale, che non soffra più pokončajte žival, da se ne bo več mučila
5. poravnati:
finire una lite poravnati spor
6. zadovoljiti, ugoditi, biti všeč:
finire i desideri di qcn. ugoditi željam nekoga
7. nehati, prenehati (s, z):
finire di piangere, di ridere nehati jokati, nehati se smejati
è tempo di finirla!, finiamola!, finiscila! nehajmo vendar!, nehaj že enkrat!
B) v. intr.
1. končati se:
presto finirà la buona stagione poletje se bo kmalu končalo
la cosa non finisce qui! pren. zadeva se ne bo tako končala!
la strada finisce tra i campi cesta se zgubi med polji
finire bene, male končati se dobro, slabo
finire in tragedia končati se tragično
finire in carcere, in manicomio končati v zaporu, v umobolnici
finire in vocale, in consonante končati se s samoglasnikom, s soglasnikom
2. postati:
finire ricco, povero obogateti, obubožati
finire impiegato postati uradnik
3. pren. priti, meriti:
non so bene dove vuoi finire con le tue allusioni ni mi prav jasno, kam meriš s svojimi namigi
4. ( per, con + infinitiv)
finì per ammalarsi, con l'ammalarsi nazadnje je še zbolel
come è andata a finire? kako se je končalo?
5. umreti:
finire di malattia, di vecchiaia umreti od bolezni, od starosti
C) m (samo sing.) konec:
il finire del giorno konec dneva
sul finire proti koncu
al finire na koncu - finito
A) agg.
1. dovršen, dognan:
esecuzione musicale finita dognana glasbena izvedba
2. sposoben, izveden, podkovan, vešč:
artigiano finito vešč obrtnik
3. jezik določen:
modo finito določni naklon, določna oblika
4. mat. končen:
numero finito končno število
5. propadel, izgubljen, iztrošen, odpisan, opešan:
uomo finito propadel človek
artista finito iztrošen umetnik
è finita konec je
farla finita pren. napraviti konec, nehati enkrat za vselej:
basta con questo chiasso, fatela finita! dovolj je hrupa, nehajte že enkrat!
farla finita con qcn. pretrgati stike z nekom; umoriti koga
farla finita con la vita pokončati se
B) m
1. filoz. končnost
2.
finito di stampare tisk kolofon - fioccare v. intr. (pres. fiōcco)
1. padati v kosmih (sneg)
2. pren. deževati, na gosto padati:
incominciarono a fioccare botte da ogni parte z vseh strani so začeli deževati udarci