dirugginio m (pl. -ii) škripanje:
dirugginio dei denti škripanje z zobmi
Zadetki iskanja
- disavanzo m primanjkljaj, izguba, deficit:
chiudere il bilancio in disavanzo zaključiti bilanco z izgubo - discesa f
1. stopanje navzdol, sestop:
discesa dai monti sestop z gora
2. šport smuk; spust:
discesa libera spust
discesa obbligata slalom
3. napad, vpad:
discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)
4. strmina, pobočje:
la strada è in discesa cesta se spušča navzdol
5.
discesa d'antenna antenski dovod - distintamente avv. jasno, razločno; odlično, imenitno, elegantno:
salutare distintamente pozdraviti z odličnim spoštovanjem (v pismih) - distinto agg.
1. različen, drugačen
2. jasen
3. odličen, imeniten, ugleden; eleganten:
appartenere a una distinta famiglia pripadati ugledni družini
posti distinti gled. posebni sedeži
distinto signore spoštovani, cenjeni gospod (v pismih)
distinti saluti s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem (v pismih) - distraibile agg. ki se lahko drugače uporabi:
forze non distraibili dall'opera in corso delovna sila, ki je ni moč odtegniti z dela, ki je v teku - distribuire v. tr. (pres. distribuisco)
1. deliti, razdeljevati; dodeliti; distribuirati, razpečevati, razpošiljati, raznašati:
distribuire la posta raznašati pošto
2. razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
distribuire i libri negli scaffali razporediti knjige po policah
3. (erogare) oskrbeti, oskrbovati:
distribuire l'acqua oskrbovati z vodo - dividere*
A) v. tr. (pres. divido)
1. deliti, razdeljevati:
dividere un numero per tre deliti število s tri
dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele
2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
dividere gli animi spreti duhove, ljudi
le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj
3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom
B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)
1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
dividersi dalla famiglia zapustiti družino
2. razdeliti se
3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni
4. (suddividersi) deliti se:
gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov - divincolare
A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
divincolare la coda mahati z repom
B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)
1. zviti, zvijati se
2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati - doppiofondo m (pl. doppifondi) navt. dvojno dno (tudi ekst.):
valigia con doppiofondo kovček z dvojnim dnom - drōga f
1. dišava, začimba
2. mamilo, droga:
il traffico della droga trgovina z mamili
spacciatore di droga razpečevalec mamil
essere dedito alla droga uživati mamila
droghe leggere, pesanti lahka, težka mamila
3. ekst. pren. mamilo; navada, navajenost - duchesse tujka franc. f invar.
1. tekstil (vrsta atlasa) ○
2. hist. (vrsta ležalnika) ○
letto à la duchesse postelja z baldahinom - durare
A) v. intr. (pres. duro)
1. trajati; vzdržati; obdržati se:
stoffa che dura trpežno blago
2. vleči, zavleči se:
la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape
3. trdovratno vztrajati:
durare nello scherzo še naprej se šaliti
B) v. tr.
1. knjižno potrpeti, prenašati:
durare fatica mučiti se
durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
durare fatica a credere težko verjeti
2.
durarla vzdržati:
non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja - eccellēnza f
1. izvrstnost, odličnost:
per eccellenza v pravem smislu besede, v prvi vrsti
2.
Eccellenza ekscelenca, prevzvišenost, blagorodje:
ringrazio Vostra Eccellenza zahvaljujem se Vaši ekscelenci
ho un appuntamento con Sua Eccellenza imam zmenek z Njegovo ekscelenco - eccētera
A) avv. in tako dalje (itd.)
B) m avv. et cetera, itede:
con tutti questi eccetera non si capisce molto z vsemi temi itedeji stvar ni posebno jasna - ēco f, m (pl. gli echi)
1. odmev:
far eco a uno pren. ponoviti, kar je kdo rekel, nekomu pritrditi, strinjati se z nekom
farsi eco di qcn., di qcs. pren. prenašati, ponavljati tuje mnenje
2. pren. odmev:
suscitare una vasta eco nella città vzbuditi velik odmev v mestu - entrare
A) v. intr. (pres. entro)
1. vstopiti, vstopati:
entrate! entrate! naprej!
entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat
2. pren. vtikati se:
smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo
3. iti, stati; vriniti se:
il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo
4. stopiti, iti v:
entrare in magistratura iti v sodstvo
entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
entrare in convento, in religione pomenišiti se
5. pren. začeti:
entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
entrare in argomento iti k stvari
entrare in ballo, in gioco vmešati se
entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
entrare a dire, a parlare spregovoriti
mi entrò la paura zbal sem se
entrare in agonia stopiti v agonijo
entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
entrare in bestia pobesneti
entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
entrare in vigore stopiti v veljavo
entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last
B) m začetek (časovnega obdobja):
sull'entrare della primavera na začetku pomladi - entratura f vstop, dostop:
avere entratura con qcn. biti z nekom prijatelj, domač - ērba f bot.
1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena
2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča
3. žarg. trava (marihuana, hašiš) - erōe m
1. mitol. heroj
2. heroj, junak:
morire da eroe umreti kot junak
eroe da caffè iron. kavarniški lev
fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom
3. lit. glavni junak