Franja

Zadetki iskanja

  • dirugginio m (pl. -ii) škripanje:
    dirugginio dei denti škripanje z zobmi
  • disavanzo m primanjkljaj, izguba, deficit:
    chiudere il bilancio in disavanzo zaključiti bilanco z izgubo
  • discesa f

    1. stopanje navzdol, sestop:
    discesa dai monti sestop z gora

    2. šport smuk; spust:
    discesa libera spust
    discesa obbligata slalom

    3. napad, vpad:
    discesa dei barbari vpad barbarov; šport hiter napad (npr. v nogometu)

    4. strmina, pobočje:
    la strada è in discesa cesta se spušča navzdol

    5.
    discesa d'antenna antenski dovod
  • distintamente avv. jasno, razločno; odlično, imenitno, elegantno:
    salutare distintamente pozdraviti z odličnim spoštovanjem (v pismih)
  • distinto agg.

    1. različen, drugačen

    2. jasen

    3. odličen, imeniten, ugleden; eleganten:
    appartenere a una distinta famiglia pripadati ugledni družini
    posti distinti gled. posebni sedeži
    distinto signore spoštovani, cenjeni gospod (v pismih)
    distinti saluti s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem (v pismih)
  • distraibile agg. ki se lahko drugače uporabi:
    forze non distraibili dall'opera in corso delovna sila, ki je ni moč odtegniti z dela, ki je v teku
  • distribuire v. tr. (pres. distribuisco)

    1. deliti, razdeljevati; dodeliti; distribuirati, razpečevati, razpošiljati, raznašati:
    distribuire la posta raznašati pošto

    2. razporediti, razporejati; razvrstiti, razvrščati:
    distribuire i libri negli scaffali razporediti knjige po policah

    3. (erogare) oskrbeti, oskrbovati:
    distribuire l'acqua oskrbovati z vodo
  • dividere*

    A) v. tr. (pres. divido)

    1. deliti, razdeljevati:
    dividere un numero per tre deliti število s tri
    dividere una torta in quattro porzioni razdeliti torto na štiri dele

    2. ločiti, ločevati; razdeliti; ekst. razdružiti, spreti; razvrstiti, razvrščati:
    dividere gli animi spreti duhove, ljudi
    le Alpi dividono l'Italia dal continente europeo Alpe ločujejo Italijo od evropske celine
    dividere il torto dalla ragione ločiti pravico in krivico
    il dramma è diviso in cinque atti drama se deli na pet dejanj

    3. razdeliti, porazdeliti; dodeliti, dodeljevati (tudi pren.):
    dividere gli utili tra i soci ekon. razdeliti dobiček med družabnike
    dividere qcs. con qcn. deliti kaj s kom
    dividere con qcn. le gioie, i dolori, dividere le gioie, i dolori di qcn. pren. deliti s kom veselje in žalost, veseliti se, žalostiti se s kom
    non aver nulla da dividere con qcn. pren. ne imeti nič skupnega s kom

    B) ➞ dividersi v. rifl. (pres. mi divido)

    1. ločiti, ločevati se; oditi od, zapustiti:
    i coniugi si sono divisi di comune accordo zakonca sta se sporazumno ločila
    dividersi dalla famiglia zapustiti družino

    2. razdeliti se

    3. biti razpet, ukvarjati se hkrati:
    dividersi tra la casa e l'ufficio biti razpet med domačimi in službenimi posli, ukvarjati se z delom doma in v pisarni

    4. (suddividersi) deliti se:
    gli animali si dividono in molte classi živali delimo v mnogo razredov
  • divincolare

    A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
    divincolare la coda mahati z repom

    B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)

    1. zviti, zvijati se

    2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati
  • doppiofondo m (pl. doppifondi) navt. dvojno dno (tudi ekst.):
    valigia con doppiofondo kovček z dvojnim dnom
  • drōga f

    1. dišava, začimba

    2. mamilo, droga:
    il traffico della droga trgovina z mamili
    spacciatore di droga razpečevalec mamil
    essere dedito alla droga uživati mamila
    droghe leggere, pesanti lahka, težka mamila

    3. ekst. pren. mamilo; navada, navajenost
  • duchesse tujka franc. f invar.

    1. tekstil (vrsta atlasa)

    2. hist. (vrsta ležalnika)
    letto à la duchesse postelja z baldahinom
  • durare

    A) v. intr. (pres. duro)

    1. trajati; vzdržati; obdržati se:
    stoffa che dura trpežno blago

    2. vleči, zavleči se:
    la faccenda dura da un'eternità zadeva se vleče že celo večnost
    durare da Natale a S. Stefano biti kratke sape

    3. trdovratno vztrajati:
    durare nello scherzo še naprej se šaliti

    B) v. tr.

    1. knjižno potrpeti, prenašati:
    durare fatica mučiti se
    durare fatica a guadagnarsi il pane z muko si služiti kruh
    durare fatica a credere težko verjeti

    2.
    durarla vzdržati:
    non la durerà a lungo ne bo dolgo zdržal
    PREGOVORI: ogni bel gioco dura poco preg. vsake zabave je enkrat konec
    chi la dura la vince preg. kdor vztraja, uspeh osvaja
  • eccellēnza f

    1. izvrstnost, odličnost:
    per eccellenza v pravem smislu besede, v prvi vrsti

    2.
    Eccellenza ekscelenca, prevzvišenost, blagorodje:
    ringrazio Vostra Eccellenza zahvaljujem se Vaši ekscelenci
    ho un appuntamento con Sua Eccellenza imam zmenek z Njegovo ekscelenco
  • eccētera

    A) avv. in tako dalje (itd.)

    B) m avv. et cetera, itede:
    con tutti questi eccetera non si capisce molto z vsemi temi itedeji stvar ni posebno jasna
  • ēco f, m (pl. gli echi)

    1. odmev:
    far eco a uno pren. ponoviti, kar je kdo rekel, nekomu pritrditi, strinjati se z nekom
    farsi eco di qcn., di qcs. pren. prenašati, ponavljati tuje mnenje

    2. pren. odmev:
    suscitare una vasta eco nella città vzbuditi velik odmev v mestu
  • entrare

    A) v. intr. (pres. entro)

    1. vstopiti, vstopati:
    entrate! entrate! naprej!
    entrare per la finestra pren. uspeti na nepošten način ali nezasluženo
    entrare in scena nastopiti (na odru); pren. nastopiti, stopiti v akcijo:
    poi entrarono in scena i grossi calibri potem so stopili v akcijo težki kalibri
    entrare sotto le coperte zlesti pod odejo, iti spat

    2. pren. vtikati se:
    smetti di entrare nelle cose che non ti riguardano nehaj se že vtikati v stvari, ki se te ne tičejo

    3. iti, stati; vriniti se:
    il chiodo non entra nel muro žebelj ne gre v zid
    il due nell'otto entra quattro volte dva v osem gre štirikrat
    entrarci, non entrarci imeti, ne imeti, pri tem nič opraviti
    è un discorso che non c'entra niente kar praviš, nima s tem nič opraviti
    c'entra come i cavoli a merenda pren. to se poda kakor kravi sedlo
    un dubbio entrò nel mio animo dvom se mi je vrinil v dušo

    4. stopiti, iti v:
    entrare in magistratura iti v sodstvo
    entrare nell'esercito stopiti v vojaško službo, izbrati vojaško kariero
    entrare in convento, in religione pomenišiti se

    5. pren. začeti:
    entrare in guerra con, contro qcn. začeti vojno s kom
    entrare in argomento iti k stvari
    entrare in ballo, in gioco vmešati se
    entrare in contatto con qcn. stopiti v zvezo z nekom
    entrare a dire, a parlare spregovoriti
    mi entrò la paura zbal sem se
    entrare in agonia stopiti v agonijo
    entrare nei dieci anni d'età stopiti v deseto leto
    entrare in bestia pobesneti
    entrare in carica prevzeti funkcijo, službo
    entrare in vigore stopiti v veljavo
    entrare in possesso di qcs. kaj dobiti v last

    B) m začetek (časovnega obdobja):
    sull'entrare della primavera na začetku pomladi
  • entratura f vstop, dostop:
    avere entratura con qcn. biti z nekom prijatelj, domač
  • ērba f bot.

    1. trava:
    erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
    erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
    erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
    erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
    erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
    erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
    punto erba obrt stebelni vbod
    in erba v klici
    dottore in erba bodoči doktor
    fare l'erba kositi travo
    fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
    dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
    questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
    non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
    campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
    PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

    2.
    erbe pl. zelenjava:
    piazza delle erbe zelenjavna tržnica
    erbe aromatiche dišave
    erbe medicinali zdravilna zelišča

    3. žarg. trava (marihuana, hašiš)
  • erōe m

    1. mitol. heroj

    2. heroj, junak:
    morire da eroe umreti kot junak
    eroe da caffè iron. kavarniški lev
    fare l'eroe a chiacchiere iron. junačiti se z jezikom

    3. lit. glavni junak