volontà f
1. volja:
a volontà po želji
a mia, tua, sua volontà po moji, tvoji, njegovi (njeni) volji:
dettare le ultime volontà narediti oporoko
2. volja, pripravljenost:
il ragazzo non ha volontà di studiare dečku se ne ljubi študirati
3. jezik
verbi di volontà volitivni glagoli
4. pravo volja, voljnost:
volontà colpevole krivda
Zadetki iskanja
- voltare
A) v. tr. (pres. vōlto)
1. obrniti, obračati:
voltare le acque speljati vodo
voltare casacca, gabbana pren. obrniti plašč (po vetru), biti nestanoviten
volta pagina! pog. govorimo o čem drugem!
voltare la prua verso la riva obrniti premec proti obali
voltare le spalle a qcn. komu obrniti hrbet; pren. koga pustiti na cedilu
voltare le spalle alla fortuna pren. zamuditi ugodno priložnost
voltare le spalle al nemico pobegniti, bežati pred sovražnikom
2. knjižno prevesti, prevajati
3. zaviti, iti za:
appena voltato l'angolo c'è la fermata postajališče je takoj za vogalom
B) v. intr. zaviti; iti, hoditi v:
voltare a destra, a sinistra zaviti v desno, v levo
C) ➞ voltarsi v. rifl. (pres. mi vōlto)
1. menjati se; obrniti, obračati se; iti na:
il tempo si sta voltando al brutto vreme gre na slabše
2. obrniti, obračati se:
non saper dove voltarsi, da che parte voltarsi pren. ne vedeti kaj storiti, kam se obrniti (po pomoč)
voltarsi contro qcn. upreti se komu - vōstro
A) agg.
1. vaš
2. (v oblikah) (pluralis maiestatis) Vaš:
Vostra Eccellenza Vaša ekscelenca
Vostro Onore Vaše blagorodje
B) pron.
1. vaš
2. (v eliptičnih izrazih)
dite pure la vostra kar povejte svoje mnenje!
sta, tiene dalla vostra vam je naklonjen
l'ultima vostra vaše zadnje pismo
ne avete fatta una delle vostre zakuhali ste eno svojih (vaših)
avete passato anche voi le vostre tudi vi ste marsikaj prestali
eccovi il vostro tu je vaše, kar vam pripada
i vostri vaši (sorodniki, prijatelji) - vuōto
A) agg.
1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok
2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje
B) m
1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)
2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep
3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno
4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice
5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)
6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine - zampino m
1. pomanjš. od ➞ zampa tačica
2. pren. krempelj:
mettere lo zampino in qcs. pren. vmešavati se v kaj
qui ci ha messo lo zampino il diavolo pren. tu je imel hudič svoje kremplje vmes
3. kulin. noga
PREGOVORI: tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. z vrčem hodimo toliko časa po vodo, dokler se ne razbije - zēro
A) agg.
1. nič:
il termometro segna zero gradi termometer kaže nič stopinj
2. nič, ničti:
crescita, sviluppo zero ekon. ničta rast
grado zero ničta stopnja
l'ora zero ura nič; polnoč
B) m
1. nič, ničla:
alzo zero, a zero voj. elevacijski kot nič
cinque meno cinque fa zero pet manj pet je nič
prendere uno zero in condotta šol. dobiti najnižjo oceno v vedenju
segnare, totalizzare zero igre ne doseči nobene točke
spaccare lo zero pren. natančno izračunati
sparare a zero voj. streljati z elevacijskim kotom nič; pren. ostro, odločno napasti, zavrniti
2. nič, ničla (izhodiščna vrednost na lestvici):
ridurre uno strumento a zero postaviti napravo na ničlo
avere il morale a zero, essere a zero pren. biti z moralo na tleh, popolnoma na psu
3. fiz. nič, ničla:
zero assoluto absolutna ničla
essere sotto zero biti pod ničlo (temperatura)
4. pren. ničla, nepomemben, nesposoben človek
5. (znak) nič, ničla
6.
zero zero sette invar. tajni agent; ekst. šalj. preiskovalec, inšpektor; vohljač:
gli zero zero sette del fisco davčni vohljači - zōppo
A) agg.
1. šepav, kruljav:
a zoppo galletto pog. poskakujoč na eni nogi
andare a piè zoppo poskakovati na eni nogi; pren. iti, napredovati počasi
2. ekst. majav
3. pren. šepav, šepast:
rima zoppa šepava rima
somma zoppa napačen seštevek; seštevek, ki se ne ujema
B) m (f -pa) šepavec, šepavka
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. po slabi družbi rada glava boli