Franja

Zadetki iskanja

  • decorrere* v. intr. (pres. decorro)

    1. miniti, minevati

    2. poteči; zapasti, zapadati; miniti, minevati:
    lo stipendio decorre dal primo del mese plača teče od prvega v mesecu
    a decorrere da začenši s, z; od
  • degnazione f ustrežljivost, naklonjenost; narejena, milostna ljubeznivost:
    ascoltava con aria di degnazione poslušal je z izrazom milostne ljubeznivosti
  • denaro m

    1. denar:
    denaro spicciolo droben denar, drobiž
    denaro contante gotovina

    2. denarci, bogastvo:
    avere molto denaro imeti pod palcem
    avere il denaro contato imeti najnujnejše
    buttare il denaro, buttare il denaro a due mani pren. stran metati denar, na veliko zapravljati
    essere a corto di denaro biti na kratkem z denarjem
    far denaro, denari a palate služiti bajne denarce
    sciupare tempo e denaro pren. zapravljati čas in denar

    3.
    denari pl. igre (barva italijanskih kart)

    4. tekstil denier
  • dēnte m

    1. anat. zob:
    dente di latte, caduco mlečni zob
    dente permanente stalni zob
    mettere i denti dobivati zobe
    ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
    cavare un dente izdreti zob
    dente del giudizio modrostnik

    2. kulin.
    al dente trd:
    spaghetti al dente trdi špageti

    3.
    avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
    rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
    a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
    acconsentire a denti stretti privoliti nerad
    lottare a denti stretti boriti se kot lev
    fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
    non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
    battere i denti šklepetati z zobmi
    difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
    essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
    mostrare i denti pren. pokazati zobe
    rompersi i denti pren. polomiti si zobe
    stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
    tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
    tirato coi denti pren. za lase privlečen

    4. pren. strup:
    il dente dell'invidia strup zavisti

    5. zob; zobat, zobčast predmet:
    i denti del pettine zobje glavnika
    dente dell'ancora navt. krak sidra

    6. geogr. gorski rogelj

    7. bot.
    dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
    dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)
  • destino m

    1. usoda:
    rassegnarsi al destino sprijazniti se z usodo
    è destino che usojeno je, da
    abbandonare qcn. al proprio destino koga dokončno odpisati

    2.
    destini pl. usoda, usojeno; prihodnost:
    un popolo chiamato a grandi destini narod, ki se mu piše velika prihodnost
  • devōto

    A) agg.

    1. vdan, privržen; zvest:
    devoto alla tradizione privržen izročilu
    devoti ossequi z vdanim spoštovanjem (v pismih)

    2. pobožen:
    luogo devoto posvečeno mesto
    libro devoto molitvenik

    B) m (f -ta)

    1. relig. (pobožni) častilec; vernik:
    i devoti della Vergine častilci Device Marije

    2. vdana, zvesta oseba
  • dialogare

    A) v. tr. (pres. dialogo) dialogizirati, pisati dialoge

    B) v. intr. dialogizirati, izmenjavati stališča, mnenja:
    dialogare con gli avversari dialogizirati z nasprotniki
  • diavolo

    A) m (f -la, -lessa)

    1. hudič, vrag:
    nero, brutto come il diavolo črn, grd kot hudič
    è furbo come, più del diavolo, ne sa più del diavolo od hudiča je, še hudiču bi rep izpulil
    il diavolo ci ha messo la coda, le corna hudič ima svoje kremplje vmes
    essere come il diavolo e l'acqua santa biti si kot pes in mačka
    abitare a casa del diavolo stanovati bogu za hrbtom
    andare al diavolo iti k hudiču; spraviti se izpod nog
    mandare al diavolo poslati k hudiču
    fa un freddo del diavolo hudirjevo je mraz
    avere una sete, una fame del diavolo biti hudirjevo žejen, lačen
    fare un chiasso del diavolo delati neznosen hrup

    2. pren. hudiček, vragec, nepridiprav:
    è un diavolo scatenato to je pravcati hudiček
    fare il diavolo a quattro zganjati peklenski trušč
    avere il diavolo in corpo, avere il diavolo addosso imeti mevlje v riti
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe
    sapere dove il diavolo tiene la coda pojesti vso modrost z veliko žlico

    3. pren.
    buon diavolo dobričina
    povero diavolo ubožec, nesrečnik

    4. (v klicalnih in vprašalnih stavkih)
    che diavolo vuole costui? kaj za vraga hoče možakar?
    dove diavolo ti sei cacciato kje hudirja pa si bil?
    che diavolo ti prende? kaj hudiča ti pa je?

    5. igre škis (pri taroku)

    6. zool.
    diavolo orsino tasmanski vrag (Sarcophilus harrisii)
    diavolo spinoso moloh, trnovec (Moloch horridus)
    PREGOVORI: il diavolo non è così brutto come lo si dipinge preg. hudič ni tako črn, kot ga slikajo
    la farina del diavolo va in crusca preg. kar hudič prikveka, nima teka
    il diavolo insegna a far le pentole, ma non i coperchi preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
    il diavolo quando è vecchio si fa romito preg. ko hudič ostari, se pomeniši

    B) inter. (izraža začudenost, jezo, grajo) hudiča!, hudirja! šment!

    C) avv.

    1.
    alla diavola zanič; na vse pretege:
    lavorare alla diavola delati na vse pretege

    2.
    pollo alla diavola kulin. piščanec v pikantni omaki
  • dicitura f

    1. izražanje:
    dicitura chiara jasno izražanje

    2. besedilo, napis:
    un cartello con la dicitura »Vietato Fumare« tabla z napisom: »Prepovedano kaditi«
  • difēndere*

    A) v. tr. (pres. difēndo)

    1. braniti; varovati; ščititi; opravičiti, opravičevati:
    difendere i propri interessi braniti svoje koristi
    difendere qcn. a spada tratta pren. koga braniti z vsemi močmi

    2. pravo braniti; biti branilec, zagovornik:
    difendere una causa biti branilec v sporu

    3. (sostenere) podpreti, podpirati; braniti:
    difendere le proprie ragioni braniti svoja stališča

    B) ➞ difēndersi v. rifl. (pres. mi difēndo)

    1. braniti se; varovati se:
    difendersi dalla neve, dal nemico braniti se pred mrazom, pred sovražnikom

    2. pravo braniti se:
    difendersi in giudizio braniti se na razpravi

    3. opravičiti, opravičevati se

    4. pog. znajti se; odnesti jo:
    in matematica non è bravissimo ma si difende v matematiki ni posebno močen, se pa nekako znajde, za silo mu pa gre
  • difforme agg.

    1. različen, drugačen, neskladen:
    copia difforme dall'originale primerek, ki se ne sklada z izvirnikom

    2. knjižno popačen, skažen, deformiran
  • diga f

    1. jez, nasip

    2. pren. bran, branik, okop, prepreka:
    far diga contro il nemico postaviti se v bran zoper sovražnika
    rompere le dighe (scatenarsi) pren. pobesneti, strgati se z verige, eksplodirati
  • dignità f

    1. dostojanstvo:
    gli uomini nascono uguali per dignità e diritti ljudje se rojevajo z enakimi pravicami in dostojanstvom

    2. čast, samospoštovanje

    3. funkcija, položaj, status; privilegij

    4. pl. dostojanstveniki, predstavniki, visoke osebnosti:
    alla cerimonia sono intervenute le massime dignità militari, civili e religiose proslave so se udeležili najvišji vojaški, civilni in verski predstavniki
  • digrassare v. tr. (pres. digrasso) razmastiti, posneti maščobo:
    digrassare il brodo posneti maščobo z juhe
    digrassare un abito očistiti obleko
  • dilettare

    A) v. tr. (pres. dilētto) razveseliti, razveseljevati; zabavati

    B) ➞ dilettarsi v. rifl. (pres. mi dilētto)

    1. zabavati se:
    si diletta a leggere gialli zabava se z branjem kriminalk

    2. ljubiteljsko se ukvarjati s čim:
    si diletta di pittura ukvarja se s slikarstvom
  • dimenare

    A) v. tr. (pres. dimeno) gibati; premikati; mahati (s čim), stresati (zlasti dele telesa):
    dimenare le braccia stresati, premikati roke
    il cane dimena la coda pes maha z repom
    dimenare un problema pren. pretresati problem

    B) ➞ dimenarsi v. rifl. (pres. mi dimeno)

    1. zvijati se, premetavati se

    2. (darsi d'attorno) pren. prizadevati si, truditi se; otepati se
  • diniēgo m (pl. -ghi) odklonitev, zavrnitev:
    opporre un diniego odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati
    scuotere il capo in segno di diniego odkimati z glavo
  • dipēndere* v. intr. (pres. dipēndo)

    1. biti odvisen; zaviseti:
    Vieni con me, domani? - Dipende Greš jutri z mano? - Odvisno; bomo še videli

    2. biti odvisen, podrejen:
    non dipendere da nessuno biti neodvisen, biti samostojen
    dipende dalla famiglia vzdržujejo ga domači

    3. jezik biti odvisen
  • diplomare

    A) v. tr. (pres. diplōmo) šol. podeliti diplomo

    B) ➞ diplomarsi v. rifl. (pres. mi diplōmo) šol. diplomirati:
    diplomarsi a pieni voti diplomirati z najvišjo oceno
  • direzione f

    1. smer:
    andare nella stessa direzione iti v isto smer
    in direzione di proti
    in direzione nord, sud iti proti severu, proti jugu

    2. pren. smer, usmerjenost

    3. vodstvo, vodenje; uprava, upravljanje; direkcija:
    occuparsi della direzione di un'impresa ukvarjati se z vodenjem podjetja, voditi podjetje
    andare in direzione iti na upravo