Franja

Zadetki iskanja

  • trecentista

    A) m, f (m pl. -ti) lit., umet.

    1. pisatelj, umetnik štirinajstega stoletja

    2. pisatelj, umetnik italijanskega trecenta; trecentist

    3. strokovnjak, strokovnjakinja za italijanski trecento

    B) agg.

    1. ki se nanaša na štirinajsto stoletje

    2. lit., umet. ki se nanaša na trecento
  • trifolato agg. kulin.

    1. z gomoljiko

    2. na tenko zrezan
  • triforcare

    A) v. tr. (pres. triforco) razdeliti na tri dele, razcepiti na tri roglje, rokave ipd.

    B) ➞ triforcarsi v. rifl. (pres. mi triforco) razdeliti se na tri dele, razcepiti se na tri roglje, rokave
  • triforcazione f trifurkacija, delitev na tri veje; cepljenje, viličenje na tri rokave
  • trigēmino

    A) agg.

    1. med. ki se nanaša na trojčke

    2. anat. trovejen:
    nervo trigemino trigeminus, trovejni živec

    B) m anat. trigeminus, trovejni živec
  • trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
    trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
    trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
    trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
    trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati
  • tripartire v. tr. (pres. tripartisco) razdeliti na troje
  • tripartizione f triparticija, delitev na tri dele
  • trisdrucciolo agg. jezik z naglasom na petem zlogu (od zadaj)
  • trisecare v. tr. (pres. triseco) mat. razdeliti na tri dele, izvršiti trisekcijo
  • trivoltino agg. zool. (žuželka) ki zarodi trikrat na leto
  • trocantēre m anat. trohanter, obrtec na stegnenici
  • trovare

    A) v. tr. (pres. trōvo)

    1. najti:
    trovare qcs. per terra kaj najti na tleh
    andare a trovare qcn. iti, skočiti po nekoga, obiskati nekoga

    2. najti, dobiti; imeti; doseči, dosegati:
    trovare un po' di pace najti malo miru
    trovare il proprio utile imeti korist
    trovare la gloria, il successo doseči slavo, uspeh

    3. ekst. naleteti na:
    trovare una buona accoglienza naleteti na dober sprejem, biti dobro sprejet

    4. iznajti; odkriti, odkrivati; stuhtati, pogruntati:
    trovare un rimedio a čemu znati pomagati
    trovare sempre nuove scuse izmišljati si vedno nove izgovore

    5. zalotiti; odkriti:
    trovare qcn. sul fatto, con le mani nel sacco koga zalotiti pri dejanju
    lo trovò che rubava zalotil ga je pri kraji

    6. odkriti, odkrivati; ugotoviti, ugotavljati:
    trovo il cibo buono, eccellente hrana se mi zdi dobra, odlična
    ha trovato lo spettacolo noioso predstava je bila po njegovem dolgočasna, se mu je zdela dolgočasna

    7. misliti, meniti:
    trovo che hai fatto bene mislim, da si dobro storil
    trovi? pog. se ti zdi?

    8. zavedeti se; uvideti:
    trovare di aver perso uvideti, da si izgubil

    B) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. ci troviamo) dobiti, dobivati se, srečati, srečevati se

    C) ➞ trovarsi v. rifl. (pres. mi trōvo)

    1. biti, počutiti se:
    trovarsi d'accordo strinjati se
    trovarsi bene, male počutiti se dobro, slabo
    trovarsi deluso, ingannato, smarrito počutiti se razočaranega, prevaranega, izgubljenega
    trovarsi in pericolo biti v nevarnosti

    2. znajti se

    3. biti, nahajati se:
    la Venere di Botticelli si trova agli Uffizi Botticellijeva Venera je v galeriji Uffizi
  • tunisino

    A) agg. geogr. tuniški; ki se nanaša na Tunizijo, na Tunis

    B) m (f -na) geogr. Tunizijec, Tunizijka (prebivalec Tunizije, Tunisa)
  • tuppertù avv. pog. neposredno, na štiri oči
  • ulcera f med. čir, razjeda, ulkus, ulje; ekst. ulkus na dvanajstniku:
    ulcera gastrica, duodenale želodčni ulkus, ulkus na dvanajstniku
    soffrire di ulcera bolehati za ulkusom
  • umanistico agg. (m pl. -ci)

    1. humanističen

    2. ekst. humanističen, ki se nanaša na klasične jezike in književnosti; ekst. književen
  • unghiatura f

    1. jeziček na pudrnici

    2. žlebiček (na pokrovu ur)

    3. poševni rez (za spajanje)

    4. tisk rob (trdih platnic)
  • unifero agg. bot. ki cvete, rodi enkrat na leto
  • univoltino agg. biol. ki rodi enkrat na leto (žuželka)