Franja

disseccare

A) v. tr. (pres. dissecco) izsušiti, presušiti (tudi pren.)

B) ➞ disseccarsi v. rifl. (pres. mi dissecco)

1. izsušiti, presušiti se

2. pren. presahniti, presihati:
la sua vena poetica si è disseccata njegova pesniška žilica je usahnila

dissentire v. tr. (pres. dissēnto)

1. nasprotovati; ne strinjati se, ne soglašati:
dissentire su qcs. da qcn. ne se strinjati s kom o čem

2. biti različen, ne se ujemati:
i fatti in lui spesso dissentono dalle parole pri njem so pogosto besede eno, dejanja pa drugo

dissenziēnte

A) agg. ki se ne strinja, ki je drugačnega mnenja; oporečniški

B) m, f oporečnik

disserrare

A) v. tr. (pres. dissērro) knjižno odpreti, odpirati; razkleniti

B) ➞ disserrarsi v. rifl. (pres. mi dissērro) knjižno odpreti, odpirati se; razkleniti se

dissetare

A) v. tr. (pres. disseto)

1. odžejati

2. pren. (appagare) zadovoljiti, zadovoljevati; utešiti

B) ➞ dissetarsi v. rifl. (pres. mi disseto)

1. odžejati se

2. pren. potešiti se

dissociare

A) v. tr. (pres. dissōcio)

1. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

2. kem. razstaviti, razstavljati

B) ➞ dissociarsi v. rifl. (pres. mi dissōcio) pren. ne se pridružiti, pridruževati; zavrniti, zavračati:
mi dissocio dalla sua decisione ne pridružujem se vaši odločitvi

dissociato m (f -ta)

1. psihol. disociirana oseba, osebnost

2. pren. neuravnovešenec, nedoslednež

3. polit. kdor zavrača oborožen boj (a sprejema ekstremistično ideologijo); terorist, ki se je distanciral od terorizma

dissōlvere^*

A) v. tr. (pres. dissōlvo)

1. raztopiti, raztapljati

2. razdružiti, razdruževati; razkrojiti, razkrajati

3. razkaditi, razpršiti, razgnati:
dissolvere la nebbia razpršiti meglo
dissolvere i dubbi razkaditi dvome

B) ➞ dissōlversi v. rifl. (pres. mi dissōlvo)

1. raztopiti se

2. razdružiti, razdruževati se

3. razkrojiti se; razkaditi se, razpršiti se, razbliniti se (tudi pren.)

dissomigliare v. intr. (pres. dissomiglio) razlikovati se, biti drugačen

dissonare v. intr. (pres. dissuōno)

1. glasba disonirati

2. pren. zveneti neubrano; ne se skladati, ne se ujemati; ne odgovarjati (čemu); ne soglašati

distaccare

A) v. tr. (pres. distacco)

1. odtrgati; oddeliti, oddeljevati; oddvojiti, oddvajati

2. ločiti, ločevati; razdružiti, razdruževati

3. voj. detaširati; oddeliti; premestiti, premeščati; ekst. prestaviti:
distaccare un impiegato presso un altro ufficio premestiti uslužbenca v drugo pisarno

4. šport pridobiti si prednost pred nasprotniki, pustiti zasledovalce daleč za sabo

B) ➞ distaccarsi v. rifl. (pres. mi distacco)

1. ločiti, ločevati se; oddaljiti se

2. pren. odtujiti, odtujevati se

3. pren. (emergere) odlikovati se; izstopati, razlikovati se; biti nad:
distaccarsi dalla media izstopati od povprečja

distare v. intr. (pres. disto)

1. biti oddaljen:
la fermata dista pochi metri da casa mia postajališče je oddaljeno nekaj metrov od doma

2. pren. razlikovati se:
opinioni che distano različna mnenja, nasprotujoča si mnenja

distēndere^*

A) v. tr. (pres. distēndo)

1. popustiti, popuščati; pren. sprostiti, sproščati:
una musica che distende i nervi glasba, ki sprošča

2. razgrniti, razgrinjati; raztegniti, raztezati:
distendere un lenzuolo ad asciugare dati sušiti rjuho
distendere il colore su qcs. tenko prebarvati kaj

3. (coricare) položiti, polagati:
distendere un malato sul letto položiti bolnika na posteljo

B) ➞ distēndersi v. rifl. (pres. mi distēndo)

1. sprostiti, sproščati se

2. leči, uleči se

3. razprostirati se

4. (dilungarsi) na dolgo in široko se razpisati, razgovoriti se:
distendersi su un argomento na široko se razgovoriti o temi

distensivo agg.

1. sproščujoč; umirjajoč, miren

2. polit. ki se nanaša na popuščanje:
politica distensiva politika popuščanja

distillabile agg. ki se da destilirati

distillare

A) v. tr. (pres. distillo)

1. kem. destilirati

2. pren. izcediti, izcejati; iztisniti, izstiskati:
distillarsi il cervello razbijati si, beliti si glavo

B) v. intr. cediti se, kapljati

distinguere^*

A) v. tr. (pres. distinguo)

1. razločiti, razločevati

2. ločiti, ločevati; razlikovati

3. deliti

4. odlikovati

B) ➞ distinguersi v. rifl. (pres. mi distinguo)

1. razlikovati se

2. odlikovati se

distōgliere^*

A) v. tr. (pres. distōlgo) odvrniti, odvračati (tudi pren.):
distogliere qcn. da un proposito odvrniti koga od namere

B) ➞ distōgliersi v. rifl. (pres. mi distōlgo) odvrniti, odvračati se; ločiti, ločevati se; oddaljiti, oddaljevati se; raztresti se:
distogliersi dallo studio zanemariti študij

distōrcere^*

A) v. tr. (pres. distōrco)

1. zviti, zvijati; kriviti

2. pren. popačiti; izkriviti

3. fiz. popačiti, deformirati

B) ➞ distōrcersi v. rifl. (pres. mi distōrco) zvijati se

distraibile agg. ki se lahko drugače uporabi:
forze non distraibili dall'opera in corso delovna sila, ki je ni moč odtegniti z dela, ki je v teku