scemare
A) v. tr. (pres. scemo) zmanjšati, zniževati (ceno ipd.)
B) v. intr.
1. zmanjšati se; pasti, upadati; krajšati se; pešati, slabeti:
le forze del malato vanno scemando bolnikove moči slabijo
2. astr. pojemati
C) ➞ scemarsi v. rifl. (pres. mi scemo) zmanjšati se (na)
Zadetki iskanja
- scēna f
1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati
2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce
3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami
4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom
5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti
6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne
7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene - scēndere*
A) v. intr. (pres. scēndo)
1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti
2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)
3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu
4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati
5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti
6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena
7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)
B) v. tr.
1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah
2. nareč. spustiti, spuščati - schiacciare
A) v. tr. (pres. schiaccio)
1. mečkati; tlačiti; stisniti, stiskati; pritisniti, pritiskati (tudi pren.):
schiacciare il freno pritisniti na zavoro
schiacciare le patate tlačiti krompir
schiacciare moccoli pog. kleti, preklinjati, bentiti
schiacciare un pisolino zadremuckati
2. pren. skaziti, popačiti
3. pren. potolči:
schiacciare l'avversario potolči nasprotnika
schiacciare qcn. all'esame toskansko koga vreči na izpitu
4. šport smashati, udariti žogico s smashom (tenis)
B) ➞ schiacciarsi v. rifl. (pres. mi schiaccio) mečkati, tlačiti se, sploščiti se - schioccare v. tr. v. intr. (pres. schiōcco) počiti, pokati; tleskniti, tleskati:
schioccare le dita, con le dita tleskniti s prsti - sciōgliere*
A) v. tr. (pres. sciōlgo)
1. razvezati, odvezati:
sciogliere il cane dalla catena odvezati psa z verige
sciogliere i capelli razpustiti lase
sciogliere la lingua razvezati jezik, spregovoriti
sciogliere un sacco razvezati vrečo
sciogliere una serratura odpreti ključavnico
2. topiti, raztapljati (tudi pog.):
sciogliere il sale nell'acqua raztopiti sol v vodi
3.
sciogliere un contratto prekiniti pogodbo
sciogliere un obbligo izpolniti obveznost
sciogliere un voto izpolniti zaobljubo
sciogliere qcn. da una promessa odvezati koga dane obljube
4. zaključiti, zaključevati; končati; razpustiti:
sciogliere la seduta zaključiti sejo
sciogliere le Camere razpustiti parlament
5. razrešiti:
sciogliere un problema rešiti problem
sciogliere un dubbio razpršiti dvom
6. sprostiti, sproščati; razmigati:
la ginnastica scioglie i muscoli telovadba razmiga mišice
sciogliere il corpo pog. izprazniti črevo
B) ➞ sciōgliersi v. rifl. (pres. mi sciōlgo)
1. odvezati, razvezati se
2. topiti, raztapljati se:
sciogliersi in lacrime pren. utapljati se v solzah, bridko se jokati - scodēlla f
1. skodela; torilo:
fare le scodelle pog. naliti juho v skodele
2. (cavità nel terreno) lijak - scrollare
A) v. tr. (pres. scrōllo) stresti, stresati:
scrollare un ramo stresati vejo
scrollare il capo odkimavati
scrollare le spalle skomigniti, zmigovati z rameni
B) ➞ scrollarsi v. rifl. (pres. mi scrōllo)
1. stresti, stresati se:
scrollarsi di dosso qcs. otresti se česa
2. pren. otresti se pobitosti, zbrati se, zdramiti se - scuōtere*
A) v. tr. (pres. scuōto)
1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni
2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma
3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti
B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)
1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se
2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen - scusa f
1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!
2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki - se1
A) cong.
1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa
2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš
3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti
4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti
5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem
B) m invar.
1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj
2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen) - se2 pron. si+lo, si+la, si+li, si+le, si+ne
- secchia f
1. vedro:
fare come le secchie iti gor in dol
2. vedro (vsebina):
a secchie obilno
piovere a secchie liti kot iz škafa
3. pog. slabš. piflar
4. vedro (stara prostorninska mera) - secondo1
A) agg.
1. drugi:
il secondo atto della commedia drugo dejanje komedije
Federico II Friderik II.
secondo caso jezik drugi sklon, rodilnik
seconda colazione kosilo, opoldanska malica, južina
secondo piatto, seconda portata glavna jed, druga jed
seconda elementare drugi razred osnovne šole
ustione di secondo grado opeklina druge stopnje
figlio di secondo letto pren. otrok iz drugega zakona
in secondo luogo drugič
minuto secondo sekunda
innalzare un numero alla seconda (potenza) mat. kvadrirati število
passare a seconde nozze drugič se poročiti
2. ekst. drug, drugačen:
è stato per me un secondo padre zame je bil drugi oče
seconda casa vikend, počitniška hiša
avere un secondo fine imeti skrivno namero
3. ekst. drugi, drugorazreden, slabši, manjvreden, manj važen:
albergo di seconda categoria drugorazredni hotel
di seconda qualità, di second'ordine drugorazreden, slab
notizie di seconda mano pren. novice iz druge roke
oggetti di seconda mano rabljeni predmeti
fare le seconde parti gled. igrati v stranskih vlogah
non essere secondo a nessuno biti zelo spreten, vešč
passare in seconda linea postajati nepomemben
4. knjižno ugoden
B) m
1. drugi, drugo
2. kulin. druga, glavna jed
3. fiz. (časovna, kotna) sekunda:
in un secondo pren. v hipu, takoj
4. sekundant
5. navt. drugi oficir - secondo2
A) prep.
1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo
2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami
B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto - segnare
A) v. tr. (pres. segno)
1. označiti, označevati; zaznamovati:
segnare le carte da gioco označiti igralne karte
segnare i cavalli zaznamovati konje
segnare gli errori označiti napake
segnare il passo stopati na mestu; pren. stopicati na mestu, ne napredovati
segnare la strada trasirati cesto
2. ekst. zapisati; zabeležiti:
segnare a debito, a credito zapisati v debet, v kredit
3. pokazati:
segnare dito s prstom kazati (na)
il barometro segna pioggia barometer kaže na dež
l'orologio segna le sei na uri kaže šest
4. pren. oznaniti, oznanjati; pomeniti
5. oprasniti, opraskati
6. šport izvesti, dati (gol, koš) (tudi absol.)
B) ➞ segnarsi v. rifl. (pres. mi segno) križati se, pokrižati se
segnarsi bene, male pog. dobro, slabo začeti dan - seguire
A) v. tr. (pres. seguo)
1. slediti, hoditi za; zasledovati; spremiti, spremljati (tudi pren.):
il cane segue il padrone pes spremlja gospodarja
un ricordo che mi seguirà sempre spomin, ki me bo vedno spremljal
2. iti, hoditi po:
seguire la via giusta iti po pravi poti (tudi pren.);
seguire la corrente pluti po toku; pren. slediti zgledu večine
seguire i passi di qcn. iti za kom; pren. koga posnemati
3. pren. slediti, biti pristaš (nauka, ideje); držati se; ekst. posnemati
seguire le prescrizioni del medico držati se zdravniških napotkov
seguire la moda slediti modi
4. pren. spremiti, spremljati; poslušati, prisluhniti; ekst. obiskovati:
seguire qcn., qcs. con lo sguardo spremljati koga, kaj s pogledom
seguire la lezione poslušati predavanje
seguire un corso di informatica obiskovati tečaj računalništva
B) v. intr.
1. slediti, izhajati, izvirati, prihajati do česa:
ne seguirono notevoli complicazioni zaradi tega je prišlo do precejšnjih zapletov
2. dogoditi, dogajati se; biti:
segua che vuole, segua che può pog. kar bo, pa bo
3. nadaljevati se:
segue se nadaljuje (v naslednji številki) - sēi
A) agg. šest
B) m, f šest, šestica; šesti:
oggi è il sei danes smo šestega
le sei del pomeriggio šesta ura popoldne
giocare il sei di quadri igre igrati karovo šestico
prendere un sei šol. dobiti šestico
tiro a sei vprega s tremi pari konj - senno m pamet; razum, razumnost:
il senno di poi zapoznelo pametnjakarstvo
uomo di senno pameten, razumen mož
PREGOVORI: del senno di poi son piene le fosse preg. po nesreči zna biti vsak pameten - sentire
A) v. tr. (pres. sēnto)
1. slišati; poslušati:
sentirci poco slabo slišati, biti naglušen
non sentirci da un orecchio pren. ne slišati na uho
sentire una conferenza poslušati predavanje
sentire la messa biti pri maši
sentire tutte e due le campane slišati obe plati zvona
sentire il medico posvetovati se z zdravnikom
non voler sentire ragioni ne poslušati nikogar, trmasto zavračati tuje razloge
ma senti un po', senti che roba! glej no! (za izražanje začudenja, ogorčenja ipd.)
stammi (bene) a sentire dobro me poslušaj!
2. začutiti, zavonjati, zaduhati:
sentire un odore zavonjati
3. začutiti; pokusiti:
senti com'è buono questo vino pokusi, kako dobro je tole vino!
4. začutiti; potipati:
senti com'è morbida questa lana potipaj, kako mehka je ta volna!
5. čutiti, občutiti (telesno, duševno):
sento caldo, freddo, fame, sete, sonno vroče mi je, hladno mi je, lačen sem, žejen sem, zaspan sem
sente l'acquolina in bocca sline se mu cedijo
sente i brividi lungo la schiena zona ga spreletava
sentire dolore, tristezza čutiti bolečino, žalost
sentirsi la tremarella addosso bati se
6. začutiti, opaziti; slutiti:
sentivo che sarebbe finita male čutil sem, da se bo slabo končalo
7.
sentire amore, gratitudine, pietà, stima (per) čutiti ljubezen, hvaležnost (do koga), smiliti se, čutiti spoštovanje (do koga)
B) v. intr. dišati, smrdeti po; imeti okus po (tudi pren.):
la stanza sente di stantio soba smrdi po zatohlem
lo strutto sente di rancido mast ima žaltav okus
la storia sente di inganno zadeva smrdi po prevari
C) ➞ sentirsi v. rifl. (pres. mi sēnto) počutiti se (telesno, duševno, čustveno):
sentirsi bene, male čuti se dobro, slabo
sentirsi in gamba čutiti se zdravega
sentirsi in vena biti razpoložen, v formi
sentirsi a proprio agio, a disagio počutiti se prijetno, neprijetno
sentirsi in colpa čutiti se krivega
sentirsi capace, in grado di fare qcs. čuti se sposobnega za kaj
sentirsi in debito, in obbligo verso qcn. čutiti se dolžnega do koga
sentirsi fiero di qcs. biti ponosen na kaj
sentirsela pog. biti pripravljen na kaj, imeti moč za:
non me la sentivo di fare altri sacrifici nisem imel moči, da bi se še naprej žrtvoval
Č) m sing. knjižno rahločutnost, senzibilnost