Franja

Zadetki iskanja

  • govērno m

    1. vladanje, vlada; upravljanje, vodenje, vodstvo:
    il governo di uno stato upravljanje države
    responsabilità di governo vladna odgovornost
    il governo della nave vodenje, krmarjenje ladje
    governo democratico demokratična vlada
    governo monocolore enostrankarska vlada
    governo di coalizione koalicijska vlada
    governo provvisorio začasna vlada
    governo balneare, d'affari, ponte, tecnico počitniška, prehodna, premostitvena vlada, začasna vlada
    rovesciare il governo vreči, zrušiti vlado
    governo fantoccio marionetna vlada
    governo fantasma vlada v ilegali, v izgnanstvu
    governo ombra vlada v senci

    2. skrb (za), nega, oskrbovanje, vodenje:
    il governo della casa hišno gospodinjstvo
    il governo del bestiame oskrbovanje živine
    attendere al governo dei figli vzgajati, skrbeti za otroke

    3. agr. gnojenje:
    governo del terreno gnojenje zemljišča

    4. krmarjenje ladje
  • guanto m

    1. rokavica:
    guanti di pelle, di lana, di gomma usnjene, volnene, gumijaste rokavice
    calzare come un guanto pren. odlično se prilegati, pristajati
    trattare uno coi guanti pren. delati s kom v rokavicah, pazljivo ravnati s kom
    avere il pugno di ferro nel guanto di velluto ravnati odločno, čeprav na videz blago
    gettare il guanto pren. vreči rokavico, izzvati na dvoboj
    raccogliere il guanto pren. pobrati rokavico, sprejeti izziv

    2. pren. pog. prezervativ, kondom
  • lastrico m (pl. -chi)

    1. cestni tlak

    2. ekst. cesta:
    gettare sul lastrico pren. vreči na cesto, pahniti v bedo

    3. gradb.
    lastrico solare ravna streha
  • manico m (pl. -ci, -chi)

    1. ročaj, držaj:
    benedire qcn. col manico della scopa pren. koga premlatiti
    avere manico a un lavoro pren. biti vešč nekemu delu
    ogni cosa va presa per il suo manico pren. stvari se je treba lotiti na pravem koncu, stvar je treba pravilno zastaviti
    il difetto sta nel manico kriv je vzrok (če gre kaj narobe), napaka je v zasnovi
    gettare il manico dietro la scopa pren. vreči puško v koruzo

    2. vrat (zvona)

    3. glasba vrat (pri godalih)

    4. aero krmilna palica
  • pasto m obrok; jed:
    fare due pasti al giorno jesti dvakrat dnevno
    il popolo dei cinque pasti ljudstvo, ki je petkrat dnevno, Angleži
    un pasto abbondante obilen obrok
    saltare il pasto ne jesti
    vino da pasto namizno vino
    dare in pasto al pubblico pren. vreči v javnost, objaviti
  • prōno agg.

    1. knjižno nagnjen naprej, v tla:
    gettarsi prono vreči se na kolena, pred noge (komu)

    2. pripravljen, nagnjen (k)
  • respingere* v. tr. (pres. respingo)

    1. odbiti, odbijati (tudi pren.)

    2. zavrniti, zavračati:
    respingere una proposta zavrniti predlog
    respingere qcn. a un esame koga vreči na izpitu
  • rete f

    1. rib. mreža:
    rete da gettata metalna mreža, metalka
    rete da insacco stoječa mreža
    rete portapesci ribja košarica
    rete a strascico koča
    cadere, incappare nella rete pren. pasti v zasedo
    gettare la rete vreči mrežo
    prendere qcn. alla rete pren. koga ujeti v mrežo, ukaniti
    tendere la rete a qcn. pren. komu nastaviti past

    2. ekst.
    rete per i capelli lasna mreža
    rete del circo cirkuška mreža
    rete metallica železna mreža
    rete mimetica voj. maskirna mreža
    rete del letto posteljna mreža
    rete da ostruzione voj., navt. zaporna mreža
    rete parasiluri voj., navt. protitorpedna mreža
    rete per la spesa mrežasta torba
    punto a rete obrt mrežni vbod

    3. šport mreža; vrata:
    tirare in rete streljati na vrata
    segnare una rete doseči gol

    4. mreža, omrežje:
    rete aerea, ferroviaria, stradale letalsko, železniško, cestno omrežje
    rete elettrica električno omrežje
    rete telegrafica, telefonica telegrafsko, telefonsko omrežje
    rete di distribuzione distributivno omrežje

    5. pren. ekst.
    rete commerciale trgovska mreža
    rete televisiva televizijska mreža
  • riprovare2 v. tr. (pres. riprōvo) knjižno zavrniti, zavračati; ne odobravati; grajati:
    riprovare la condotta (di) grajati obnašanje (nekoga)
    riprovare agli esami zavrniti, vreči na izpitu
    riprovare un libro cenzurirati knjigo
  • schiacciare

    A) v. tr. (pres. schiaccio)

    1. mečkati; tlačiti; stisniti, stiskati; pritisniti, pritiskati (tudi pren.):
    schiacciare il freno pritisniti na zavoro
    schiacciare le patate tlačiti krompir
    schiacciare moccoli pog. kleti, preklinjati, bentiti
    schiacciare un pisolino zadremuckati

    2. pren. skaziti, popačiti

    3. pren. potolči:
    schiacciare l'avversario potolči nasprotnika
    schiacciare qcn. all'esame toskansko koga vreči na izpitu

    4. šport smashati, udariti žogico s smashom (tenis)

    B) ➞ schiacciarsi v. rifl. (pres. mi schiaccio) mečkati, tlačiti se, sploščiti se
  • sēlla f

    1. sedlo:
    cavallo da sella jezdni konj
    montare in sella vzpeti se v sedlo
    stare in sella jahati

    2. ekst. sedež (kolesa, motornega kolesa)

    3. pren. sedlo; položaj, funkcija:
    cavare, sbalzare di sella qcn. koga vreči iz sedla
    stare bene in sella trdno sedeti v sedlu

    4. geogr. sedlo

    5. anat.
    sella turcica turško sedlo

    6. pohrbtina (telečja, janjčja)
  • sgnaccare v. tr. (pres. sgnacco) voj. žarg.
    sgnaccare dentro, in prigione vtakniti, vreči v keho, v arest
  • sopra

    A) prep.

    1. na, nad, čez:
    accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
    la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
    mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
    stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
    vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

    2. na; proti:
    buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
    dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
    stare sopra qcn. pritiskati na koga

    3. po (časovno):
    bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
    berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
    dormirci sopra pren. prespati kaj

    4. nad, čez, več kot:
    pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
    averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
    essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

    5. o, na:
    conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
    fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
    giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
    tornare sopra una decisione premisliti si

    6. bolj kot:
    mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

    B) avv.

    1. zgoraj:
    un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
    più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

    2. prej, predhodno:
    con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

    C) agg. invar.
    sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
    la parte di sopra gornja stran

    Č) m invar.
    il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran
  • sotto

    A) prep.

    1. pod:
    andare sotto terra evfemistično končati pod zemljo, umreti
    finire sotto una macchina končati pod avtom
    mettersi qcn. sotto i piedi pren. koga ponižati, koga si podrediti
    ridere sotto i baffi smejati, smehljati se v brk

    2. pod ( niže, tudi pren.); zelo blizu:
    andare sotto le armi pren. iti k vojakom
    avere qcs. sotto il naso imeti kaj pred nosom
    dormire sotto le stelle spati na prostem
    non c'è niente di nuovo sotto il sole nič novega pod soncem, na svetu nič novega

    3. pren. pod; za vladavine:
    avere molti operai sotto di sé imeti pod sabo veliko delavcev
    la rivoluzione francese scoppiò sotto Luigi XVI francoska revolucija je izbruhnila za vladavine Ludvika XVI.

    4. pren. pod (varstvo, opora, zaščita):
    condurre il prigioniero sotto scorta alle prigioni peljati zapornika pod stražo v zapor
    essere nato sotto buona stella biti rojen pod srečno zvezdo
    la manifestazione è sotto l'alto patronato del presidente della repubblica prireditev je pod visokim pokroviteljstvom predsednika republike
    tenere qcn., qcs. sott'occhio koga, kaj pazljivo nadzirati, ne spustiti izpred oči

    5. pod (modalno); z, iz:
    caffè confezionato sotto vuoto vakuumsko pakirana kava
    pubblicare qcs. sotto falso nome kaj objaviti pod lažnim imenom
    guardare le cose sotto un angolo diverso gledati na stvari z drugačnega zornega kota

    6. zaradi, iz:
    fare qcs. sotto l'impulso del momento narediti kaj pod trenutnim vzgibom

    7. pred:
    sotto Natale, sotto Pasqua, sotto gli esami pred Božičem, Veliko nočjo, pred izpiti

    B) avv.

    1. spodaj, dol:
    di sotto spodaj, od spodaj
    più sotto niže
    sotto sotto pravzaprav; pren. pri sebi, intimno:
    protestava, ma sotto sotto era contento ugovarjal je, a pravzaprav je bil vesel
    andare sotto leči (pod odejo)
    mettere sotto qcn. podrediti si koga, komu naložiti težko delo
    mettere sotto qcn. avto povoziti koga
    mettersi sotto vreči se na delo, zagnano se lotiti česa

    2. naprej; niže:
    vedi sotto glej v opombi

    3. spodaj (na sebi):
    sotto non porta la maglia ne nosi spodnje majice
    farsela sotto pog. podelati se

    C) agg. invar.
    sotto, di sotto spodnji:
    il piano di sotto spodnje nadstropje

    Č) m invar. spodnji del
  • spazzatura f

    1. pometanje

    2. smeti:
    buttare qcs. nella spazzatura vreči kaj v smeti
    trattare qcn., qcs. come spazzatura ravnati s kom, s čim brezbrižno, zaničljivo
  • stangare v. tr. (pres. stango)

    1. pregraditi, pregrajevati

    2. udariti, tolči s kolom

    3. pren. pritisniti, pritiskati; prizadeti:
    stangare un alunno šol. hudo izprašati učenca; ekst. vreči učenca
    stangare i cittadini con forti tasse pritisniti na državljane s hudimi davki

    4. absol. šport močno streljati (na vrata)
  • strada f

    1. cesta; pot:
    strada asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
    strada deserta, solitaria samotna cesta
    strada battuta, frequentata prometna cesta
    strada principale, secondaria glavna, stranska cesta
    strada comunale, provinciale, statale občinska, pokrajinska, državna cesta
    strada carrozzabile, camionabile vozna pot
    strada maestra glavna cesta
    strada mulattiera tovorna pot
    strada di circonvallazione obvozna cesta, obvoznica
    strada ferrata železnica
    circolazione, traffico su strada cestni promet
    codice della strada avto cestnoprometni predpisi
    corsa su strada šport cestna vožnja
    gara fuori strada šport terenska vožnja
    attraversare la strada prečkati cesto
    dare sulla strada, guardare verso la strada gledati na cesto (okna, vrata)
    tagliare la strada a qcn. avto komu presekati pot

    2. pot:
    strada facendo spotoma
    a un'ora di strada uro hoda daleč
    uomo della strada človek z ulice, navaden človek
    andare, finire fuori strada avto zleteti s ceste
    andare per la propria strada iti svojo pot
    divorare la strada avto požirati cesto, drveti
    essere sulla buona strada biti na dobri poti
    essere a metà strada biti na pol poti
    fare strada prevoziti (pot); pren. uspevati, uveljaviti se:
    un ragazzo che farà strada fant, ki bo še daleč prišel
    incamminarsi per una strada, mettersi in strada, prendere la strada iti, kreniti na pot

    3. pren. pot, obnašanje, ravnanje:
    andare fuori strada zaiti s prave poti
    andare per la propria strada iti svojo pot
    cercare, trovare la propria strada iskati, najti sebi primerno delo, poklic

    4. pren. cesta; stranpot:
    buttarsi, darsi alla strada postati baraba
    crescere per la strada rasti na ulici, v bedi
    mettere qcn. sulla strada vreči koga na cesto

    5. slabš.
    di strada, da strada pocesten:
    donna, donnaccia di strada pocestnica
    ladro di strada razbojnik
    parole da strada prostaško govorjenje
    ragazzo di strada pobalin

    6. pot, prehod (tudi pren.):
    aprirsi, farsi strada tra la folla utreti si pot med množico
    farsi strada uveljaviti se, zmagati:
    la verità si è finalmente fatta strada resnica je končno zmagala
    fare strada a qcn. iti pred kom, komu kazati pot
    fare, aprire la strada a qcn. komu utirati pot

    7. pren. pot, način, sredstvo:
    non c'è altra strada ni druge poti

    8. ekst. astr. orbita, tir, pot
    PREGOVORI: tutte le strade conducono a Roma preg. vse poti vodijo v Rim
    la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni preg. pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • valanga

    A) f

    1. (snežni) plaz

    2. pren. plaz:
    a valanga silovito
    uscire a valanga šport vreči se pod noge (napadalcu)

    B) agg. invar. elektr.
    effetto valanga plazni učinek