Franja

grande

A) agg.

1. velik:
sala grande velika dvorana
fare grandi viaggi veliko potovati
avere un gran giro d'affari imeti velik promet
avere una gran sete biti hudo žejen
lettera grande velika črka
famiglia grande številna družina
andare di gran passo pren. iti naglo, odločno
onorare un grande poeta slaviti velikega pesnika
il grande Galilei veliki Galilei
Alessandro il Grande Aleksander Veliki; (pred naslovi dostojanstvenikov)
gran ciambellano veliki komornik

2. visok, velik, krepek:
è un uomo grande krepek mož je

3. velik, svečan, pomemben:
il grande giorno veliki, svečani dan pren. sodni dan
Grande Oriente Veliki Orient (prostozidarski vrhovni svet)
gran che, gran cosa bogve kaj (zlasti v nikalnih stavkih)
il film non è stato un gran che film ni bil bogve kaj

4. (okrepi pomen samostalnika ali substantiviranega pridevnika, ki sledi)
un gran bugiardo hud, velik lažnivec

5. (pred drugim pridevnikom za izražanje superlativa)
un gran bel quadro zelo lepa slika

B) m (tudi f)

1. odrasel, odrasla oseba:
si comportano come i grandi vedejo se kot odrasli
cosa farai da grande? kaj boš delal, ko boš velik?

2. velik človek, velikan, velikaš, mogočnež, mogotec:
i grandi della terra zemeljski velikaši, svetovni mogočneži
farsi grande bahati se, domišljati si

3. hist. grand:
grande di Spagna španski grand

4. veliko, sijajno, veličina:
ammirare il grande nell'arte občudovati veličino v umetnosti
riprodurre in grande povečati, napraviti povečavo
fare le cose in grande, alla grande (in grande stile) kaj delati v velikem stilu, razkošno, potratno

grōsso

A) agg.

1. velik, debel:
stabile grosso velika stavba
fiume grosso narasla reka
mare grosso razburkano morje
dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
caccia grossa visoki, veliki lov
libro grosso debela knjiga
intestino grosso debelo črevo
dito grosso palec

2. gost:
vino grosso gosto vino
acqua grossa motna, blatna voda
tempo grosso kujavo vreme
fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

3. krepek, zajeten:
un uomo grande e grosso velik in krepek mož
donna grossa noseča žena

4. pomemben, važen, sposoben:
grosso affare velik posel
pezzo grosso velika živina

5. hud, težak, težaven:
correre grossi rischi veliko tvegati
dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
questa è poi grossa! ta je pa debela!
farla grossa kozla ustreliti

6. pren. grob, neotesan:
gente grossa neotesanci
uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
grosso modo približno
ti sbagli di grosso hudo se motiš

B) m

1. najdebelejši del:
il grosso della coscia najdebelejši del stegna
il grosso del corpo prsni koš

2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
il grosso della fanteria glavnina pehote

3. važna oseba, velika živina:
fare il grande e il grosso postavljati se

4. groš
PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno

h, H m, f (črka) ( acca) h:
H maiuscolo veliki H
h minuscola mali h
h come hotel ptt h kot Hrastnik (pri črkovanju)

i, I f, m (črka) i:
I maiuscola veliki I
i minuscolo mali i
i come Imola i kot Izola (pri črkovanju)

impazzire v. intr. (pres. impazzisco)

1. noreti, znoreti, zblazneti (tudi pren.):
impazzire d'amore ponoreti od ljubezni
impazzire per qcs., dietro qcs. noreti za čim, kaj strastno želeti
cose da far impazzire saj to je noro! človek bi znorel!
il testo mi fa impazzire od tega besedila se mi bo zmešalo

2. ponoreti; neobvladljivo delovati:
la bussola è impazzita kompas je ponorel, ne kaže severa
per il Ferragosto il traffico impazzisce za Veliki šmaren zavlada v prometu prava zmešnjava

impinguare v. tr. (pres. impinguo)

1. odebeliti, rediti

2. pren. zrediti; obogatiti; napolniti:
le forti imposte impinguano le casse dello stato veliki davki polnijo državno blagajno

in albis tujka latinsko agg. relig.
domenica in albis prva povelikonočna nedelja
settimana in albis veliki teden

j, J m, f (i lungo) (črka) j:
j, J minuscola, maiuscola mali, veliki j
j come jersey j kot Jadran (pri črkovanju)

k, K m, f (cappa) (črka) k:
k minuscola, K maiuscola mali k, veliki K
k come Kursaal k kot Kamnik (pri črkovanju)

l, L f, m (črka) l:
l, L minuscola, maiuscola mali, veliki l
l come Livorno l kot Ljubljana (pri črkovanju)
profilo L tehn. L profil

m, M f, m (emme) (črka) m:
m minuscola, M maiuscola mali m, veliki M
m come Milano m kot Maribor (pri črkovanju)

maēstro

A) m

1. mojster:
nel suo campo è un vero maestro na svojem področju je pravi mojster

2. učitelj; osnovnošolski učitelj:
maestro di ballo plesni učitelj
maestro di sci smučarski učitelj

3. mojster (obrtnik):
maestro muratore zidarski mojster
maestro d'ascia ladijski tesar
maestri comacini umet. comaschi

4. glasba dirigent:
maestro del coro zborovodja
maestro di cappella kapelnik

5. pren. vodja:
il divino Maestro relig. Jezus
Gran maestro Veliki mojster (v prostozidarstvu)
maestro di cerimonie ceremoniar
maestro di palazzo majordom

B) agg.

1. glaven:
strada maestra glavna ulica

2. mojstrski:
colpo maestro, mossa maestra mojstrska poteza

3.
albero maestro navt. glavni jambor

magno agg.

1. knjižno velik:
in pompa magna šalj. zelo razkošno
mare magno pren. kup, množica (razmetanih, pomešanih) stvari
aula magna svečana dvorana (na univerzi)

2.
Magno Veliki:
Carlo Magno Karel Veliki

3.
arteria magna anat. velika odvodnica, aorta

mazza f

1. gorjača; toskansko sprehajalna palica

2. voj. hist. kij

3. macola; kovaško kladivo

4. šport kij (baseball); palica (golf):
essere una buona mazza pren. biti dober igralec golfa

5. glasba tolkač

6. bot.
mazza da tamburo dežnik (Lepiota procera)
mazza d'Ercole veliki kijec (Clavaria pistillaria)
mazza di S. Giuseppe (oleandro) oleander (Nerium oleander)
mazza d'oro slakar, razgetec (Lysimachia vulgaris)

mogōl m mogul:
Gran mogol veliki mogul

n, N f, m (enne) (črka) n:
n minuscola, N maiuscola mali n, veliki N
n come Napoli ptt n kot Nanos (pri črkovanju)

o, O m, f (črka) o:
o minuscola, O maiuscola mali o, veliki O
o come Otranto o kot Ormož (pri črkovanju)
tondo come l'O di Giotto popolnoma okrogel; pren. butast

oriēnte m

1. orient, vzhod:
Venezia è a oriente di Padova Benetke so vzhodno od Padove
impero romano d'oriente vzhodnorimsko cesarstvo

2. Vzhod, vzhodne dežele:
Vicino, Medio Oriente Bližnji, Srednji vzhod

3.
Grande Oriente Veliki orient (osrednja prostozidarska loža)

4. biserna presojnost

orsa f

1. medvedka

2. astr.
Orsa maggiore, Orsa minore Veliki, Mali medved

p, P m, f (črka) p:
P maiuscolo veliki P
p minuscolo mali p; ptt
p come Padova p kot Piran (pri črkovanju); mat.
p greco pi, Ludolfovo število