spēcie
A)  f invar.
1.  knjižno podoba, videz:
 sotto specie di v podobi; s pretvezo:
 sotto specie di uomo v človeški podobi
 sotto specie di volermi aiutare, mi ingannò s pretvezo, da mi hoče pomagati, me je prevaral
2.  vrsta; rod; sorta (tudi ekst.):
 merce di tutte le specie blago vseh vrst
 la specie umana človeški rod
3. 
 fare specie začuditi
4. 
 una specie di nekakšen, neki (tudi slabš.):
 portava una specie di mantello nosil je nekakšen plašč
5. 
 in specie posebno, predvsem
B)  avv. posebno, predvsem
 Zadetki iskanja
-  su
 A) prep.
 1. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kje?):
 è morto sul campo di battaglia padel je na bojnem polju
 comandare su tutti poveljevati vsem
 contare sulle dita prešteti na prste
 contare su qcn. računati na koga
 essere sulla bocca di tutti pren. biti splošno znano
 essere, capitare come il cacio sui maccheroni priti kot naročen
 pungere, toccare sul vivo zadeti v živo
 stare sulle spine pren. biti na trnih
 2. na, nad (za označevanje mesta na vprašanje kam?):
 la marcia su Roma pohod na Rim
 le finestre guardano sul giardino okna gledajo na vrt
 andare, montare su tutte le furie pren. pobesneti
 3. o (za označevanje predmeta razgovora, razprave):
 opera su Cesare delo o Cezarju
 discutere sulla situazione economica razpravljati o gospodarskem položaju
 piangere su qcn. qcs. objokovati, obžalovati koga, kaj
 4. (za označevanje časa)
 sul calar del sole proti večeru
 sul far del mattino proti jutru
 sul momento, sull'istante, su due piedi takoj, prvi trenutek
 essere, stare sul punto di biti na tem, da
 starò via sui due mesi ne bo me kakšna dva meseca
 5. (za označevanje približne starosti)
 un uomo sulla settantina mož sedemdesetih let
 6. (za označevanje približne cene)
 la casa è costata sui cento milioni hiša je stala kakih sto milijonov
 7. (za označevanje približne teže in višine)
 pesa sui settanta chili težak je kakih sedemdeset kil
 è alto sui due metri visok je približno dva metra
 8. (za označevanje načina)
 scarpe su misura čevlji po meri
 credere sulla parola verjeti na besedo
 lavorare su ordinazioni delati po naročilu
 parlare sul serio govoriti resno
 stare sulle sue biti zadržan, ne zaupati drugim
 9. (za označevanje snovi)
 dipinto su tela slika na platnu
 incisione su rame bakrorez
 10.
 su per po:
 arrampicarsi su per il muro plezati po zidu
 B) avv.
 1. gor, gori; ekst. na gornjem nadstropju, zgoraj:
 la mamma è su che fa i letti mama zgoraj postilja
 vieni su pridi gor
 un cassettone con su un candelabro skrinja s svečnikom
 un su e giù vrvež
 andare su e giù iti gor in dol, sem in tja
 non andare né su né giù ne moči požreti (tudi pren.);
 andare su pren. rasti (cene)
 tirare su i figli vzrediti otroke
 tirarsi su opomoči si (tudi ekst.);
 venire su čutiti v grlu, ne prebaviti (hrane, jedi)
 venire su bene lepo rasti, uspevati
 un uomo venuto su dal nulla pren. samorastnik
 2.
 su su (za označevanje počasnega gibanja navzgor)
 salire su su fino alla vetta vzpenjati se vse do vrha
 trattare un argomento su su fino alle lontane origini razviti temo vse do daljnih začetkov
 3. pleon.
 alzarsi, levarsi su vstati
 mettere su il brodo, la pasta dati kuhat juho, testenine
 mettere su una bottega, uno studio odpreti trgovino, pisarno
 mettere su casa pren. dobiti, opremiti stanovanje
 mettere su famiglia pren. poročiti se
 mettere su qcn. contro qcn. koga naščuvati proti komu
 mettere su superbia pren. prevzeti se
 saltare su (a dire) pren. reči, izjaviti
 4. (v podkrepitev za drugim krajevnim prislovom)
 lì su, là su tam gori, tja gor
 qui su tu doli, sem dol
 poco su, poco giù približno
 5. absol. (z glagoli v izrazih vzpodbujanja, ukazovanja):
 su coraggio! le korajžno!
 su svelto, sbrigati! daj no, pohiti!
 6.
 in su gor; navzgor; višje; proti severu; naprej:
 guarda in su poglej gor!
 metterei il quadro in su sliko bi postavil višje
 da Roma in su od Rima proti severu
 si accettano puntate dalle diecimila lire in su sprejemamo stave od deset tisoč lir naprej
 7.
 da su, di su od zgoraj
 di qua, di la, di su, di giù od vsepovsod
-  sventura f zla sreča, nesreča:
 compagni di sventura sotrpini, tovariši v nesreči (tudi šalj.);
 per colmo di sventura da bo nesreča še večja
-  terapia f
 1. med. terapija
 2. ekst. zdravljenje, terapija:
 terapia convulsivante psihiatr. elektrošok
 terapia fisica fizioterapija
 terapia intensiva intenzivno zdravljenje
 terapia occupazionale zaposlitvena terapija
 terapia profilattica preventivno zdravljenje, profilaksa
 terapia a raggi X zdravljenje z rentgenskimi žarki, radioterapija
 terapia d'urto šok terapija (tudi ekst.)
 3. pog. psihoterapija
-  tērra
 A) f
 1.
 Terra Zemlja:
 la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje
 2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
 i beni della terra zemeljske dobrine
 abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
 ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
 non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)
 3. zemlja, tla; kopno:
 forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
 terra ferma kopno
 vento di terra kopni veter
 cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
 mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
 prendere terra aero pristati
 rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)
 4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
 terre artiche arktika, arktično območje
 terra bruciata požgana zemlja
 terra natale domovina, rojstni kraj
 terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
 terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
 Terra Santa relig. Sveta dežela
 5. tla; ekst. pod:
 a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
 avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
 buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
 cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
 correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
 dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
 essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
 essere terra terra pren. biti pritlehen
 stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist
 6. elektr. zemlja:
 presa di terra ozemljilo
 mettere a terra ozemljiti
 7. zemlja; prst:
 terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
 terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
 terra battuta steptana zemlja
 terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
 terra nera črna zemlja
 terra di riporto gradb. nasipna zemlja
 terra vergine ledina
 movimenti di terra gradb. zemeljska dela
 8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
 terre pl. posestvo:
 i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
 avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo
 9. knjižno mesto, trg, kraj:
 terre marittime obalna mesta
 10. metal., kem.
 terra da fonderia livarski pesek
 terre rare redke zemlje
 terra refrattaria žarovzdržna ilovica
 terra di Siena sienit, globočnina
 11. glina:
 terra creta glina
 terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
 terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka
 B) agg. invar.
 1. prizemen; pritličen:
 piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje
 2. svetlorjav (barva)
-  tuo
 A) agg.
 1. tvoj
 2. tvoj, svoj:
 adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat
 B) pron. (v absolutni rabi):
 eccoti il tuo na, tu imaš svoje
 i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
 l'ultima tua tvoje zadnje pismo
 accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
 ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
 è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
 stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani
-  udiēnza f
 1. poslušanje:
 dare, prestare udienza a poslušati koga, prisluhniti komu (tudi šalj.);
 trovare udienza presso qcn. najti poslušalca v kom
 presso di lui ho trovato sempre udienza zmeraj mi je prisluhnil
 2. avdienca, sprejem:
 udienza privata, pubblica zasebna, javna avdienca
 chiedere un'udienza prositi za avdienco
 ottenere un'udienza da biti sprejet pri kom
 3. pravo sodna obravnava:
 udienza civile, penale civilna, kazenska obravnava
 udienza a porte chiuse obravnava za zaprtimi vrati
 udienza pubblica javna obravnava
 4. gledalci, publika, občinstvo:
 udienza televisiva televizijski gledalci
-  valere*
 A) v. intr. (pres. valgo)
 1. veljati, biti vreden:
 far valere le proprie ragioni uveljaviti svoje poglede
 2. biti sposoben, vešč:
 farsi valere uveljaviti se
 3. veljati, šteti
 4. biti v veljavi; držati:
 sono ragionamenti che non valgono to ne drži, te besede ne držijo
 5. ekst. biti res; biti prav
 6. biti koristen; služiti; biti dovolj:
 credo che valga meglio tacere mislim, da je bolje molčati
 7. ekst. pomeniti; pomagati; biti bolje:
 che vale protestare? kaj pomaga ugovarjati?
 tanto valeva restare a casa bolje bi bilo, če bi ostali doma
 B) v. intr., v. tr.
 1. veljati, biti vreden:
 la casa vale vari milioni hiša je vredna nekaj milijonov
 non valere un accidente, un cavolo, una cicca, un fico (secco) pren. ne veljati, ne biti vreden piškavega oreha
 valere un mondo, un occhio (della testa), un Perù, un tesoro biti zelo vreden, biti vreden celo premoženje
 2. biti enak:
 una parola vale l'altra beseda kot vsaka druga
 valere, non valere la fatica, la pena, la spesa pren. izplačati, ne izplačati se
 PREGOVORI: il gioco non vale la candela preg. iz te moke ne bo kruha
 Parigi val bene una messa preg. da se doseže cilj, je treba včasih tudi popustiti
 3. biti enak, pomeniti:
 vale a dire to je, se pravi
 4. prinesti, prinašati:
 un podere che può valere due milioni mensili posestvo, ki lahko prinese dva milijona na mesec
 C) v. tr. povzročiti, povzročati, stati:
 il troppo lavoro gli valse un grave esaurimento pretirano delo ga je stalo hude izčrpanosti
 Č) ➞ valersi v. rifl. (pres. mi valgo) pomagati si; okoristiti, okoriščati se:
 valersi dei consigli di qcn. okoristiti se z nasveti nekoga
 PREGOVORI: contro la forza la ragion non vale preg. močnejši ima zmeraj prav
 di carnevale ogni scherzo vale preg. za pust je vsaka šala dovoljena
-  vēcchio
 A) agg. (m pl. -chi)
 1. star:
 essere più vecchio di Matusalemme, di Noè pren. biti star kot Metuzalem
 2. starejši:
 Palma il vecchio, Plinio il vecchio Palma, Plinij starejši
 3. star, uležan:
 luna vecchia stari mesec, zadnji krajec
 vino vecchio staro vino
 4. star, starinski, starega kova (iz prejšnjih časov):
 le vecchie mura staro obzidje
 il vecchio testamento stara zaveza
 vecchio stampo, vecchio stile pren. star:
 un signore vecchio stampo, stile gospod starega kova
 5. star (zastaran, ukoreninjen):
 una vecchia abitudine stara navada
 il vecchio Adamo izvirni greh, nagnjenost k zmoti (človeške narave)
 una vecchia conoscenza stari znanec (tudi iron.);
 la vecchia guardia stara garda
 6. pren. zastarel
 7. pren. star, obrabljen, oguljen, ponošen:
 abito vecchio stara, ponošena obleka
 roba vecchia starina
 8. pren. previden; vešč:
 vecchia volpe pren. star lisjak
 essere vecchio del mestiere biti vešč v čem
 B) m (f -ia)
 1. starec, starejša oseba:
 ospizio dei vecchi dom za starejše občane
 i miei vecchi pog. moji starši
 2.
 vecchi pl. predniki
 3. staro, zastarelo
-  vista f
 1. vid; pogled:
 organi della vista vidni organi
 a prima vista na prvi pogled; pren. površno
 a vista ekon. na vpogled
 a vista d'occhio do koder seže oko; zmeraj bolj
 di vista površno
 in vista na očeh (vsem); ekst. dobro znan
 punto di vista pren. mnenje, gledišče
 avere la vista corta slabo videti (tudi pren.);
 avere la vista lunga daleč, dobro videti (tudi pren.);
 avere in vista qcs. pren. biti na tem, da se kaj doseže
 essere fuori di vista biti predaleč (da bi se videlo s prostim očesom)
 essere in vista biti dobro viden; pren. biti zelo znan; pren. biti blizu
 guardare a vista stalno nadzorovati
 mettere in buona, in cattiva vista prikazati v dobri, slabi luči
 perdere di vista qcn. koga zgubiti iz vida (tudi ekst.);
 perdere di vista qcs. kaj zanemariti, za kaj se ne zmeniti več
 sparare a vista streljati brez predhodnega opozorila
 2. pogled, razgled:
 dalla cima si gode una splendida vista z vrha je prekrasen razgled
 3. videz, izgled:
 far bella vista biti lep, prijeten za pogled
 far vista di delati se, pretvarjati se
-  vita1 f
 1. biol. življenje:
 vita animale, vegetale živalsko, rastlinsko življenje
 o la borsa o la vita! denar ali življenje!
 pena la vita pod grožnjo smrtne kazni
 questione di vita o di morte življenjsko važno vprašanje
 dare la vita a qcn. koga roditi
 dare la vita a qcs. pren. kaj ustvariti
 dare la vita per qcs. čemu posvetiti vse svoje sile; za kaj umreti, darovati življenje
 dover la vita a qcn. komu dolgovati življenje
 esser in fin di vita umirati
 essere in vita živeti
 far grazia della vita pomilostiti na smrt obsojenega
 mettere a rischio, a repentaglio la vita tvegati smrt
 perdere la vita izgubiti življenje, umreti
 privar della vita umoriti
 rendere, restituire alla vita iztrgati smrti
 rendere la vita difficile a qcn. komu otežiti, zagreniti življenje
 restare, rimanere in vita preživeti
 salvar la vita a qcn. komu rešiti življenje
 togliersi la vita narediti samomor
 ne va della vita gre za življenje ali smrt
 vender cara la vita drago prodati svoje življenje
 2. življenje (v časovnem trajanju):
 l'altra vita večno življenje
 a vita dosmrtno
 in vita mia v svojem življenju
 vita natural durante za življenja, za vse življenje (tudi šalj.);
 vita media povprečna življenjska doba
 passar a miglior vita preminiti, umreti
 3. življenje (način):
 vita civile, primitiva civilizirano, primitivno življenje
 vita attiva, scioperata dejavno, brezdelno življenje
 vita privata, pubblica zasebno, javno življenje
 che vita! življenje pa tako!
 la dolce vita sladko življenje
 ragazza di vita pocestnica
 ragazzo di vita (mlad) delinkvent, huligan
 avere una doppia vita živeti dvojno življenje
 cambiar vita začeti novo življenje
 fare la bella vita živeti mondeno življenje, živeti uživaško
 fare una bella vita živeti brezskrbno
 fare la vita evfemistično baviti se s prostitucijo
 fare una vita da cani živeti pasje življenje
 4. pren. trajanje
 5. moč; življenjska sila
 6. pren. živost, živahnost:
 una descrizione, una strada piena di vita živahen opis, živahna ulica
 7. bitje, oseba; živa duša:
 non c'è traccia di vita ni žive duše
 8. sloves
 9. življenje, življenjepis:
 una vita romanzata romansirano življenje
 10. (stvarni) svet, (človeško) življenje:
 che volete? è la vita! kaj hočete, tako je pač življenje
-  volere*
 A) v. tr. (pres. vōglio)
 1. hoteti; želeti:
 a volere che zato, da
 neanche a volere sploh ne moreš, ni mogoče
 non puoi sbagliare neanche a volere sploh ne moreš zgrešiti
 senza volere, non volendo nehote
 qui ti voglio! tukaj pokaži, kaj znaš!
 vuoi sapere una cosa? pog. si slišal?
 vuoi vedere che è stata lei gotovo je bila ona
 volere o no, volere o volare pog. zlepa ali zgrda
 2. hoteti, zahtevati
 3. absol. hoteti:
 capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
 4. hoteti, določati, velevati, zahtevati, ukazati:
 il destino ha voluto così usoda je tako hotela
 la legge vuole così tako veleva zakon
 5. (močno) želeti:
 come vuoi, come volete kakor želiš, kakor želite
 volere una persona želeti nekoga videti, s kom govoriti
 volere piuttosto raje imeti
 6. določiti, določati; odločiti, odločati:
 volle che il suo patrimonio fosse devoluto in opere di beneficenza določil je, naj gre njegovo imetje v dobrodelne namene
 7. dovoliti, dovoljevati; privoliti; izvoliti:
 vuole accomodarsi? izvolite, prosim!
 Dio voglia, Dio volesse, volesse il cielo Bog daj, da
 8. hoteti, zahtevati (ceno, plačilo):
 quanto vuole per... ? koliko hočete za... ? koliko stane?
 9. meniti, praviti, trditi, zatrjevati:
 ognuno la vuole a suo modo kolikor ljudi, toliko misli
 come vuole un'antica leggenda kakor pravi starinska pripovedka
 PREGOVORI: chi la vuole cruda e chi la vuol cotta preg. kolikor ljudi, toliko čudi
 10. dopustiti, dopuščati
 11. zahtevati, potrebovati:
 un malato che vuole molte cure bolnik, ki zahteva veliko nege
 anche l'occhio vuole la sua parte pren. tudi zunanji videz je važen
 volerci, volercene biti potreben:
 ci vuole un bel coraggio a dire certe cose kar lep pogum je potreben, da se človek česa takega znebi
 12. jezik (reggere) vezati se s:
 questa preposizione vuole il genitivo ta predlog se veže z rodilnikom
 13.
 voler bene, voler male a qcn. imeti rad, sovražiti koga
 volere un gran bene, un ben dell'anima a qcn. koga imeti zelo rad, zelo ljubiti
 volerne a qcn. biti na koga hud
 14.
 voler dire hoteti, nameravati reči; pomeniti:
 voglio dire, volevo dire hočem, hotel sem reči (ko želimo spremeniti izjavo, biti natančnejši)
 volevo ben dire! saj sem pravil! saj sem vedel!
 cosa vuol dire in italiano lo sloveno 'hvala'? kaj po italijansko pomeni slovenska beseda 'hvala'?
 non vuol dire ni važno, nič zato, nič ne de:
 non mi dai una mano? non vuol dire, mi arrangerò da solo nočeš mi pomagati? nič ne de, si bom že sam pomagal
 PREGOVORI: chi troppo vuole nulla stringe preg. kdor preveč zajame, nič ne objame
 B) ➞ volersi v. rifl. (pres. ci vogliamo)
 volersi bene radi se imeti, ljubiti se
 C) m volja:
 a mio, tuo, suo volere kakor je meni, tebi, njemu (njej) po volji
 di mio, di tuo volere po moji, tvoji prosti volji
 sia fatto il volere di Dio naj se zgodi božja volja
-  vōlta1 f
 1. obračanje, obrat; ovinek, zavoj:
 a volta di corriere ekst. takoj, z obratno pošto
 andare in volta, girare in volta obrniti, obračati se
 dar volta, dar di volta il cervello ponoreti
 dar la volta skisati se (vino)
 fare una volta zavijati (cesta)
 mettere in volta pognati v beg
 2. navt. namotavanje (vrvi):
 dar volta namotati vrv (na priveznik)
 3. aero pentlja, luping
 4. šport
 gran volta veletoč (orodna telovadba)
 5. volta (ples)
 6. smer:
 alla volta di proti:
 partimmo alla volta di Milano odpotovali smo proti Milanu
 7. pren. vrstni red, vrsta, zaporedje:
 a volta a volta po vrsti
 alla volta, per volta po:
 uno, due alla volta po eden, po dva
 è la mia volta jaz sem na vrsti, na meni je vrsta
 ogni cosa a sua volta vse ob svojem času
 si alzò e parlò a sua volta vstal je in tudi sam spregovoril
 volta per volta od primera do primera
 8. pot, krat:
 una volta enkrat
 due, tre volte dvakrat, trikrat
 cento, mille volte stokrat, tisočkrat
 a volte, alle volte, certe volte včasih
 altra volta v preteklosti
 di volta in volta vsakič
 molte, tante volte pogostoma, velikokrat
 poche, rare volta malokdaj
 una volta nekoč
 una volta, una buona volta! vendar
 una volta che (giacché) ker
 una volta per tutte enkrat za vselej
 una volta tanto vsake toliko
-  vōstro
 A) agg.
 1. vaš
 2. (v oblikah) (pluralis maiestatis) Vaš:
 Vostra Eccellenza Vaša ekscelenca
 Vostro Onore Vaše blagorodje
 B) pron.
 1. vaš
 2. (v eliptičnih izrazih)
 dite pure la vostra kar povejte svoje mnenje!
 sta, tiene dalla vostra vam je naklonjen
 l'ultima vostra vaše zadnje pismo
 ne avete fatta una delle vostre zakuhali ste eno svojih (vaših)
 avete passato anche voi le vostre tudi vi ste marsikaj prestali
 eccovi il vostro tu je vaše, kar vam pripada
 i vostri vaši (sorodniki, prijatelji)