intēndere*
A) v. tr. (pres. intēndo)
1. knjižno usmeriti, usmerjati:
intendere lo sguardo upreti pogled
2. razumeti, spoznati, doumeti:
lasciar intendere namigniti
dare a intendere (a) prepričati (koga)
intendere al volo takoj razumeti
intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
s'intende! se razume! seveda!
3. razumeti:
capacità di intendere e di volere pravo prištevnost
4. slišati; zvedeti
5. sprejeti; poslušati; uslišati:
non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem
6. nameravati, kaniti; zahtevati
7. slutiti
B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
intendersi bene dobro se razumeti
tanto per intenderci da se razumemo!
intendersi (di) razumeti se (na)
Zadetki iskanja
- intēnso agg. močen, silen, silovit, hud:
freddo intenso hud mraz
passione intensa silovita strast
colore intenso temna, živa barva
sguardo intenso prodoren, napet pogled - languido agg.
1. slab, slaboten, medel (tudi pren.); prisiljen, brezvoljen; počasen
2. (struggente) koprneč; lenoben:
sguardo languido koprneč pogled - magnētico agg. (m pl. -ci)
1. magneten:
ago magnetico magnetna igla, magnetnica
campo magnetico magnetno polje
forza magnetica magnetna sila
mina magnetica voj. magnetna mina
2.
nastro magnetico magnetni trak
3. pren. magnetičen, privlačen; neustavljiv:
sguardo magnetico magnetičen pogled - occupare
A) v. tr. (pres. ōccupo)
1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast
2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti
3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled
4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)
B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)
1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste
2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju
3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve - porre*
A) v. tr. (pres. pongo)
1. postaviti, postavljati; dajati:
porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
porre a frutto una somma vložiti vsoto
porre a tavola dati na mizo
porre giù odložiti; pren. opustiti
por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
porre in croce pren. mučiti
2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)
3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)
4. pren. meniti:
poniamo che... recimo, da
5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
porre una questione nakazati, zastaviti problem
porre mente (a) preudariti, premisliti
porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
porre in essere uresničiti, udejaniti
B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
porsi a sedere sesti
porsi a tavola sesti za mizo
porsi in difesa (di) postaviti se v bran - primo
A) agg.
1. prvi:
di primo grado prve stopnje
il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
per primo (kot) prvi:
l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel
2. prvi, začeten:
a bella prima takoj
a prima vista na prvi pogled
a tutta prima, sulle prime sprva
il primo dopoguerra prva povojna leta
in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
prima maniera iz začetnega obdobja:
un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja
3. prvi, glaven, osnoven:
il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno
4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
albergo di prima categoria hotel A kategorije
viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
il primo cittadino predsednik Republike; župan
prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
di prima mano pren. iz prve roke
di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten
5. ekon.
materie prime surovine
6. mat. osnoven:
numero primo osnovno število, praštevilo
B) m (f -ma)
1. prvi (v vrsti, zaporedju):
il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec
2. kulin. prva jed:
per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto
3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
i primi del secolo začetek stoletja
4. elipt. minuta (časovna enota)
5. minuta (enota za ravninski kot) - procace agg. knjižno vsiljiv, nesramen; izzivalen, nespodoben:
occhiata procace izzivalen pogled - provocante agg. izzivalen, provokativen:
sguardo provocante izzivalen pogled - rapinoso agg.
1. roparski
2. pren. nagel; nasilen; nenaden
3. pren. zapeljiv:
sguardo rapinoso zapeljiv pogled
4. pren. toskansko jezen - rivōlgere*
A) v. tr. (pres. rivōlgo)
1. obrniti, obračati:
rivolgere i passi kreniti (proti)
2. obrniti, obračati; pren. pretehtati
3. usmeriti, usmerjati, uperiti (tudi pren.):
rivolgere gli occchi (a) uperiti pogled, pogledati (k, proti)
rivolgere il pensiero pomisliti (na)
rivolgere gli sforzi al raggiungimento di uno scopo usmeriti napore k dosegi cilja
4. obrniti, obračati nazaj, vstran
B) ➞ rivōlgersi v. rifl. (pres. mi rivōlgo)
1. obrniti, obračati se nazaj; pren. lotiti se (česa), posvetiti, posvečati se (čemu)
2. obrniti, obračati se (na koga, na kaj):
rivolgersi a un passante obrniti se na mimoidočega - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži - scrutatore
A) m (f -trice) skrutinator (na volitvah)
B) agg. (f -trice) prodoren, zvedav:
occhio scrutatore prodoren pogled - sērio
A) agg. (m pl. -ri)
1. resen
2. strog; namrščen, mračen:
sguardo serio strog pogled
3. resen, pomemben; globok, pristen:
sentimento serio globoko, pristno čustvo
B) m (le sing.) resno; resna stvar:
sul serio resno
fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno - sfida f
1. izziv, izzivanje (tudi pren.):
sguardo di sfida izzivalni pogled
lanciare, mandare la sfida izzvati
accettare la sfida sprejeti izziv
2. šport boksarsko srečanje (za naslov prvaka) - vitreo
A) agg.
1. steklen
2. steklen, steklast:
corpo vitreo anat. steklovina
sguardo vitreo pren. steklen pogled
umor vitreo anat. steklena tekočina
B) m anat. steklovina - vōlgere*
A) v. tr. (pres. vōlgo)
1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k
2. pren. obrniti, obračati:
volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
volgere ad altro uso nameniti drugam
3. knjižno
volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati
B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)
1. obrniti, obračati se; zaviti:
volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati
2. iti, hoditi k; vleči (barva):
la partita volge al termine tekma gre h koncu
un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša
C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)
1. obrniti, obračati se k
volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas
2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti