Franja

Zadetki iskanja

  • intēndere*

    A) v. tr. (pres. intēndo)

    1. knjižno usmeriti, usmerjati:
    intendere lo sguardo upreti pogled

    2. razumeti, spoznati, doumeti:
    lasciar intendere namigniti
    dare a intendere (a) prepričati (koga)
    intendere al volo takoj razumeti
    intendersela con qcn. ekst. s kom ljubimkati
    s'intende! se razume! seveda!

    3. razumeti:
    capacità di intendere e di volere pravo prištevnost

    4. slišati; zvedeti

    5. sprejeti; poslušati; uslišati:
    non intendere ragione ne si pustiti dopovedati, trmasto vztrajati pri svojem

    6. nameravati, kaniti; zahtevati

    7. slutiti

    B) ➞ intēndersi v. rifl. (pres. mi intēndo) razumeti se:
    intendersi bene dobro se razumeti
    tanto per intenderci da se razumemo!
    intendersi (di) razumeti se (na)
  • intēnso agg. močen, silen, silovit, hud:
    freddo intenso hud mraz
    passione intensa silovita strast
    colore intenso temna, živa barva
    sguardo intenso prodoren, napet pogled
  • languido agg.

    1. slab, slaboten, medel (tudi pren.); prisiljen, brezvoljen; počasen

    2. (struggente) koprneč; lenoben:
    sguardo languido koprneč pogled
  • magnētico agg. (m pl. -ci)

    1. magneten:
    ago magnetico magnetna igla, magnetnica
    campo magnetico magnetno polje
    forza magnetica magnetna sila
    mina magnetica voj. magnetna mina

    2.
    nastro magnetico magnetni trak

    3. pren. magnetičen, privlačen; neustavljiv:
    sguardo magnetico magnetičen pogled
  • occupare

    A) v. tr. (pres. ōccupo)

    1. zasesti; zavzeti; okupirati:
    il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
    occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
    occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
    occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

    2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
    occupare la carica di segretario biti tajnik
    l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

    3. zasesti, zasedati prostor:
    le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
    occupare la vista pren. ovirati pogled

    4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
    occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

    B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

    1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
    occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
    occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

    2. zaposliti, zaposlovati se:
    occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

    3. (impicciarsi) vtikati nos:
    occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve
  • porre*

    A) v. tr. (pres. pongo)

    1. postaviti, postavljati; dajati:
    porre a confronto le due tesi, i due imputati primerjati dve trditvi, soočiti obotoženca
    porre a frutto una somma vložiti vsoto
    porre a tavola dati na mizo
    porre giù odložiti; pren. opustiti
    por fine, por termine (a) končati (polemiko, razpravo ipd.)
    porre in croce pren. mučiti

    2. položiti, polagati; postaviti, postavljati (tudi pren.):
    porre le fondamenta di un edificio položiti temelje zgradbe
    porre la prima pietra položiti temeljni kamen, začeti gradnjo
    porre le tende postaviti šotore, utaboriti se
    porre confini, limiti (a) omejiti, omejevati (tudi pren.)

    3. postaviti, postavljati; posvetiti (na spominskih ploščah, grobovih ipd.)

    4. pren. meniti:
    poniamo che... recimo, da

    5. (v samostalniških zvezah, ki odrejajo glagolu pomen)
    porre una domanda postaviti vprašanje, vprašati
    porre una questione nakazati, zastaviti problem
    porre mente (a) preudariti, premisliti
    porre gli occhi (su) upreti pogled (v); pren. pazljivo, poželjivo pogledati
    porre freno (a) pren. omejiti, brzdati
    porre in essere uresničiti, udejaniti

    B) ➞ porsi v. rifl. (pres. mi pongo) postaviti, postavljati se:
    porsi in marcia, in cammino kreniti (na pot)
    porsi a sedere sesti
    porsi a tavola sesti za mizo
    porsi in difesa (di) postaviti se v bran
  • primo

    A) agg.

    1. prvi:
    di primo grado prve stopnje
    il primo caso jezik prvi sklon, imenovalnik
    per primo (kot) prvi:
    l'ho saputo per primo prvi sem to zvedel

    2. prvi, začeten:
    a bella prima takoj
    a prima vista na prvi pogled
    a tutta prima, sulle prime sprva
    il primo dopoguerra prva povojna leta
    in un primo tempo, in un primo momento sprva, v prvem trenutku
    prima maniera iz začetnega obdobja:
    un Van Gogh prima maniera Van Goghova slika iz prvega obdobja

    3. prvi, glaven, osnoven:
    il tuo primo dovere è di studiare tvoja prva dolžnost je, da se učiš
    in primo luogo, per prima cosa prvič, glavno

    4. prvi (po pomembnosti, veljavnosti ipd.):
    albergo di prima categoria hotel A kategorije
    viaggiare in prima classe potovati v prvem razredu
    il primo parrucchiere della città najboljši frizer v mestu
    il primo cittadino predsednik Republike; župan
    prima donna gled. primadona (tudi ekst.);
    di prima mano pren. iz prve roke
    di prim'ordine, di prima qualità prvovrsten

    5. ekon.
    materie prime surovine

    6. mat. osnoven:
    numero primo osnovno število, praštevilo

    B) m (f -ma)

    1. prvi (v vrsti, zaporedju):
    il primo della classe najboljši učenec (v razredu); pren. prvi, vodilni, najboljši (med vrstniki);
    il primo venuto prišlek, kdorkoli, neznanec

    2. kulin. prva jed:
    per primo prendo il risotto za začetek bom naročil rižoto

    3. prvi (v tednu, mesecu, letu, stoletju):
    i primi del secolo začetek stoletja

    4. elipt. minuta (časovna enota)

    5. minuta (enota za ravninski kot)
  • procace agg. knjižno vsiljiv, nesramen; izzivalen, nespodoben:
    occhiata procace izzivalen pogled
  • provocante agg. izzivalen, provokativen:
    sguardo provocante izzivalen pogled
  • rapinoso agg.

    1. roparski

    2. pren. nagel; nasilen; nenaden

    3. pren. zapeljiv:
    sguardo rapinoso zapeljiv pogled

    4. pren. toskansko jezen
  • rivōlgere*

    A) v. tr. (pres. rivōlgo)

    1. obrniti, obračati:
    rivolgere i passi kreniti (proti)

    2. obrniti, obračati; pren. pretehtati

    3. usmeriti, usmerjati, uperiti (tudi pren.):
    rivolgere gli occchi (a) uperiti pogled, pogledati (k, proti)
    rivolgere il pensiero pomisliti (na)
    rivolgere gli sforzi al raggiungimento di uno scopo usmeriti napore k dosegi cilja

    4. obrniti, obračati nazaj, vstran

    B) ➞ rivōlgersi v. rifl. (pres. mi rivōlgo)

    1. obrniti, obračati se nazaj; pren. lotiti se (česa), posvetiti, posvečati se (čemu)

    2. obrniti, obračati se (na koga, na kaj):
    rivolgersi a un passante obrniti se na mimoidočega
  • rubare v. tr. (pres. rubo)

    1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
    rubare una mossa prehiteti potezo
    rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
    rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
    andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega

    2. pren.
    rubare il cuore osvojiti, streti srce
    rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
    rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
    rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
    rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
    rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
    tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali

    3. absol. krasti:
    rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
    rubare sul peso goljufati na teži
  • scrutatore

    A) m (f -trice) skrutinator (na volitvah)

    B) agg. (f -trice) prodoren, zvedav:
    occhio scrutatore prodoren pogled
  • sērio

    A) agg. (m pl. -ri)

    1. resen

    2. strog; namrščen, mračen:
    sguardo serio strog pogled

    3. resen, pomemben; globok, pristen:
    sentimento serio globoko, pristno čustvo

    B) m (le sing.) resno; resna stvar:
    sul serio resno
    fare sul serio misliti resno, ne se šaliti
    prendere qcs. sul serio zadeve se lotiti resno
  • sfida f

    1. izziv, izzivanje (tudi pren.):
    sguardo di sfida izzivalni pogled
    lanciare, mandare la sfida izzvati
    accettare la sfida sprejeti izziv

    2. šport boksarsko srečanje (za naslov prvaka)
  • vitreo

    A) agg.

    1. steklen

    2. steklen, steklast:
    corpo vitreo anat. steklovina
    sguardo vitreo pren. steklen pogled
    umor vitreo anat. steklena tekočina

    B) m anat. steklovina
  • vōlgere*

    A) v. tr. (pres. vōlgo)

    1. obrniti, obračati; usmeriti, usmerjati:
    volgere il cammino, i passi verso usmeriti se k, kreniti proti
    volgere in fuga il nemico sovražnika pognati v beg
    volgere gli occhi, lo sguardo verso pogledati, usmeriti, upreti pogled k

    2. pren. obrniti, obračati:
    volgere le cose in scherzo obrniti kaj v šalo
    volgere in dubbio qcs. podvomiti o čem
    volgere ad altro uso nameniti drugam

    3. knjižno
    volgere nella mente qcs. razmišljati o čem, kaj premlevati

    B) ➞ vōlgere, vōlgersi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ vōlgo)

    1. obrniti, obračati se; zaviti:
    volgersi a destra, a sinistra zavijati v desno, v levo
    volgersi in fuga spustiti se v beg, zbežati

    2. iti, hoditi k; vleči (barva):
    la partita volge al termine tekma gre h koncu
    un giallo che volge al marroncino rumena barva, ki vleče na svetlorjavo
    la situazione volge al peggio, il tempo volge al brutto stanje, vreme se slabša

    C) ➞ vōlgersi v. rifl. (pres. mi vōlgo)

    1. obrniti, obračati se k
    volgersi attorno pogledati okoli (sebe)
    la sua rabbia si è volta contro di noi njegova jeza se je obrnila na nas, se je stresla na nas

    2. pren. posvetiti, posvečati se; vdati se:
    volgersi ad opere di beneficenza posvetiti se dobrodelnosti