Franja

Zadetki iskanja

  • annēsso

    A) agg. zvezan, povezan:
    il parco annesso al castello park ob gradu

    B) m pritiklina; aneks, prizidek:
    gli annessi e connessi di qcs. vse, kar k čemu spada
  • assiepare

    A) v. tr. (pres. assiēpo) knjižno ograditi, obdati z živo mejo

    B) ➞ assieparsi v. rifl. (pres. mi assiēpo) zgrinjati se, zbirati se (okoli):
    la folla si assiepava intorno al vincitore množica se je zgrinjala okoli zmagovalca
    la gente si assiepa lungo la strada ljudje se zbirajo ob cesti
  • assottigliare

    A) v. tr. (pres. assottiglio)

    1. stanjšati, naostriti:
    assottigliare la lama del falcetto naostriti rezilo vinoraza

    2. zmanjšati:
    assottigliare le scorte zmanjšati zaloge

    3. pren. izostriti:
    assottigliare l'ingegno izostriti um

    B) ➞ assottigliarsi v. rifl. (pres. mi assottiglio)

    1. stanjšati se, shujšati

    2. skrčiti se, zmanjšati se (številčno):
    le file si assottigliarono al primo attacco ob prvem napadu so se vrste zredčile
  • attaccare

    A) v. tr. (pres. attacco)

    1. prilepiti, zlepiti, pripeti, prišiti, pribiti, obesiti, zapreči, priklopiti:
    attaccare le maniche a un abito prišiti rokave na obleko
    attaccare un quadro obesiti sliko
    attaccare i cavalli alla carrozza konje vpreči v kočijo
    attaccare un bottone prišiti gumb

    2. pren. pog. nadlegovati

    3. napasti, napadati (tudi pren.):
    attaccare il governo napasti, kritizirati vlado
    la tisi gli attacca i polmoni jetika napada njegova pljuča

    4. začeti:
    attaccare battaglia začeti boj
    attaccare lite spreti se
    attaccare un brano musicale zaigrati skladbo
    attaccare discorso con qcn. začeti pogovor s kom
    attaccare alle quattro začeti delati ob štirih

    5. okužiti:
    mi ha attaccato il morbillo okužil me je z ošpicami

    6. pritakniti, podtakniti:
    attaccare il fuoco a qcs. podtakniti ogenj, zažgati kaj

    B) v. intr.

    1. oprijeti se, zlepiti se:
    questa vernice non attacca ta lak se ne prijemlje

    2. ukoreniniti se, prijeti se; pren. uspevati:
    le tue idee non attaccano tvoje ideje se niso prijele, nimajo uspeha
    non attacca! pog. ne bo držalo!

    3. začeti se:
    il concerto attaccò con una suite di Bach koncert se je začel z Bachovo suito

    C) ➞ attaccarsi v. rifl. (pres. mi attacco)

    1. prijeti se:
    attaccarsi al fiasco pog. hlastno piti

    2. prismoditi se
  • attorno

    A) avv. naokrog, okoli:
    si guardò attorno pogledal je naokrog
    andare attorno potikati se, sprehajati se
    darsi d'attorno pren. prizadevati si, truditi se, dati si opraviti
    levarsi qcn. d'attorno koga se znebiti, otresti
    guardarsi attorno pren. biti previden

    B) prep.
    attorno a okoli, okrog:
    sedevamo attorno al fuoco sedeli smo okrog ognja
    stare attorno a qcn. biti stalno ob nekom pren. zalezovati, nadlegovati koga
  • aurōra f zora, svit:
    all'aurora ob zori
    aurora polare polarni sij
    aurora boreale severni sij
    aurora australe južni sij
    l'aurora della civiltà pren. začetek civilizacije
    l'aurora della vita pren. otroštvo
  • auspicio m (pl. -ci)

    1. hist. vedeževanje (po ptičjem letu)

    2. knjižno znamenje:
    essere di buon auspicio biti dober znak
    cominciare qcs. sotto infausti auspici kaj začeti, česa se lotiti ob neugodnih znamenjih

    3. voščilo, želja:
    è nostro auspicio che la squadra vinca želimo, da moštvo zmaga

    4. pren. pokroviteljstvo:
    la mostra fu inaugurata sotto gli auspici delle autorità locali razstavo so odprli pod pokroviteljstvom krajevnih oblasti
  • avere*

    A) v. tr. (pres. )

    1. imeti (tudi pren.):
    avere i capelli grigi imeti sive lase
    avere molta esperienza imeti veliko izkušenj
    avere moglie imeti ženo, biti oženjen
    avere vent'anni imeti dvajset let
    avere gente a pranzo imeti goste na kosilu
    non ha neppure da vivere nima se s čim prehraniti, nima niti za hrano
    ha un po' del matto malo je prismuknjen, videti je malo čez les
    mio figlio ha molto del nonno moj sin je zelo podoben dedu
    avere dalla sua qcn. imeti koga na svoji strani, imeti podporo, naklonjenost koga
    avere qcs. per la testa nekaj nameravati; biti zaskrbljen
    avere un diavolo per capello biti ves iz sebe od jeze
    averne fin sopra i capelli biti koga, česa do grla sit
    penso che ne avremo per un pezzo mislim, da se bo zadeva vlekla
    averla vinta uspeti v čem

    2. (v zvezi s samostalnikom)
    avere coraggio biti pogumen
    avere fortuna, sfortuna imeti srečo, smolo
    avere luogo dogajati se, goditi se, biti:
    il comizio avrà luogo alle undici zborovanje bo ob enajstih
    avere male boleti:
    ho male al piede boli me noga
    avere parte in qcs. udeležiti se česa, biti zainteresiran za kaj
    avere timore bati se
    avere caro qcn. koga imeti rad
    avere caro biti drago:
    avrei caro che me lo dicesse subito rad bi, da mi to takoj pove
    avere a mente spomniti se
    aversela, aversela a male biti užaljen
    avere a cuore qcs. prizadevati si za kaj, čemu posvečati veliko skrb
    avere a vile prezirati
    avere in animo nameravati
    avere in odio sovražiti
    avere in onore častiti, čislati

    3. imeti, držati:
    avere in tasca imeti v žepu
    avere le mani in pasta biti vmešan
    avere sullo stomaco qcn. imeti koga v želodcu
    avere qcn. per saggio imeti koga za modrega
    avere per certo qcs. misliti, da je kaj gotovo, res

    4. nositi, oblačiti:
    aveva un abito molto elegante bil je v zelo elegantni obleki

    5. doseči, dosegati; prejeti; dobiti (v last):
    avere una promozione napredovati (v službi)
    avere un premio prejeti nagrado
    hai avuto notizie dai tuoi? So se tvoji kaj javili?
    avere una parte dell'eredità dobiti del dediščine
    ha avuto sette anni di reclusione dobil je sedem let zapora

    6. kupiti, prejeti, iztržiti:
    ho avuto il libro per poche migliaia di lire knjigo sem dobil za nekaj tisočakov
    non abbiamo ancora avuto gli arretrati nismo še prejeli zaostale plače

    7. čutiti:
    ne ebbi pietà zasmilila se mi je
    ho piacere che tu sia venuto vesel sem, da si prišel
    ha molta simpatia per te zelo si mu simpatičen, zelo ti je naklonjen
    ho voglia di fare due passi rad bi se malo sprehodil
    avere fede verjeti, zaupati
    avere speranza upati
    avere fame, sete biti lačen, žejen
    avere sonno biti zaspan
    avere bisogno (di) potrebovati
    avere paura (di) bati se (česa)
    avercela con qcn. koga ne prenašati, na koga se jeziti:
    con chi ce l'ha? na koga se jezi?, kdo se mu je zameril?

    8. (za bolečino, bolezen, slabo počutje)
    ho un forte mal di testa močno me boli glava
    avere la febbre, l'influenza imeti vročino, gripo
    avere la luna biti slabe volje

    9. (s predlogom da, a in nedoločnikom) morati:
    ho da dirti qcs. nekaj ti moram povedati
    ebbe a pentirsi di ciò che aveva detto žal mu je bilo za to, kar je rekel
    ha da passar molto tempo ancora še veliko časa bo treba

    10. (s predlogom a, a che in nedoločnikom)
    temo che abbia a essere un insuccesso bojim se, da bo to polomija
    ebbe ad ammalarsi per il dolore od hudega je zbolel
    averci a che fare con qcn. imeti opraviti s kom:
    se ti torce un solo capello avrà a che fare con me če ti skrivi samo las na glavi, bo imel opraviti z mano
    non avere a che fare, a che vedere con qcs. ne biti v nobeni zvezi s čim, biti nekaj povsem drugega:
    questo non ha a che fare, a che vedere con quanto mi avevi scritto to nima nič skupnega s tistim, o čemer si mi pisal

    11. biti:
    non vi ha motivo di sospettarlo knjižno ni razloga, da bi ga sumili
    quando avremo gli esami? kdaj bodo izpiti?
    PREGOVORI: chi più ha, più vuole preg. več ko imaš, več hočeš

    B) m

    1. imetje, premoženje (zlasti pl.):
    perse al gioco tutti i suoi averi zaigral je vse svoje premoženje

    2. ekon. kredit, v dobro:
    il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro
  • avvantaggiare

    A) v. tr. (pres. avvantaggio)

    1. koristiti; dati prednost:
    avvantaggiare la comunità koristiti skupnosti

    2. pospešiti, pospeševati, izboljšati:
    avvantaggiare l'agricoltura pospeševati kmetijstvo

    B) ➞ avvantaggiarsi v. rifl. (pres. mi avvantaggio)

    1. imeti korist, okoristiti se:
    nessuno si avvantaggerà di questo provvedimento od tega ukrepa ne bo imel nihče koristi

    2. pridobiti (čas, prostor):
    lavorava anche le feste per avvantaggiarsi del tempo concessogli delal je tudi ob praznikih, da bi bolje izrabil čas, ki ga je imel na razpolago

    3. prekositi, prekašati:
    avvantaggiarsi sui concorrenti prekositi tekmece
  • beare

    A) v. tr. (pres. bēo) razveseliti, razveseljevati, osrečiti

    B) ➞ bearsi v. rifl. (pres. mi bēo) veseliti se, uživati, biti blažen:
    bearsi alla vista di un quadro uživati ob pogledu na sliko
  • bicchiēre m

    1. kozarec, čaša:
    bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
    bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
    riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
    levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
    bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
    affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
    tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
    fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

    2. kozarec (vsebina)
  • buio

    A) agg.

    1. temen:
    tempo buio oblačno, temačno vreme

    2. pren. mračen, žalosten:
    essere buio in viso biti mračnega obraza

    3. težko razumljiv

    B) m

    1. tema, mrak:
    buio pesto, fitto, che si affetta trda tema, gosta tema
    buio come in gola al lupo tema kot v rogu
    a buio, sul buio ob mraku
    al buio v temi
    farsi buio mračiti se
    avvolto nel buio neznan, skrivnosten
    essere al buio di qcs. ničesar ne vedeti o čem
    fare un salto nel buio pren. skočiti v vodo; lotiti se česa na slepo

    2. pren. pomanjkanje:
    buio di notizie pomanjkanje novic
    PREGOVORI: al buio tutte le gatte sono bigie preg. ponoči je vsaka krava črna
  • cadere* v. intr. (pres. cado)

    1. pasti, padati (tudi pren.):
    d'autunno cadono le foglie jeseni odpada listje
    cadere dalle nuvole pasti z neba, čuditi se
    cadere in piedi pasti na noge
    i capelli le cadevano fino alla vita lasje so ji padali do pasu
    il cappotto cade bene pren. plašč je dobro krojen
    far cadere le braccia pren. spravljati v obup
    la fortezza è caduta trdnjava je padla

    2. pren. propasti, propadati; znajti se v težavah; na slabše priti:
    cadere in disgrazia pasti v nemilost
    cadere in dimenticanza pasti v pozabo
    cadere in prigionia pasti v ujetništvo
    cadere in trappola pasti v past
    cadere in prescrizione pravo zastareti
    cadere in letargo onesvestiti se, omedleti
    cadere in errore zmotiti se
    cadere in multa, in contravvenzione biti kaznovan z globo
    cadere ammalato zboleti
    cadere in miseria obubožati
    cadere in rovina propasti, propadati
    cadere dalla padella nella brace priti z dežja pod kap
    cadere agli esami pasti na izpitu
    cadere in battaglia pasti v boju
    cadere ai piedi di qcn. vreči se pred kom na kolena
    cadere dalla stanchezza biti na smrt utrujen
    far cadere la colpa su qcn. zvaliti krivdo na koga
    cadde lungo e disteso padel je, kakor je bil dolg in širok

    3. pren. zaiti, poleči se:
    al cadere del giorno ob sončnem zatonu
    il vento cadde improvvisamente veter se je nenadoma polegel
    lasciar cadere il discorso, la proposta preiti na drugo temo, opustiti predlog

    4. pren. nenadoma se prikazati, pojaviti, priti; pasti, padati, napočiti:
    cadere in mente priti na misel
    lasciar cadere una parola navreči besedo
    oggi cade il mio compleanno danes je moj rojstni dan
  • canto1 m

    1. petje:
    canto liturgico bogoslužno petje
    canto ambrosiano, gregoriano glasba relig. ambrozijanski, gregorijanki koral
    bel canto belkanto

    2. petje, pesem:
    il canto dell'usignolo slavčkovo petje
    levarsi al canto del gallo vstati ob zori
    il canto del cigno pren. labodji spev

    3. igranje, pesem, glas (tudi pren.):
    il canto di un violino glas violine
    il canto della trebbia pesem mlatilnice; lit. lirska pesem, spev:
    canto popolare ljudska pesem
    i canti di Leopardi Leopardijeve pesmi
  • capata f udarec z glavo:
    dare una capata nel muro udariti z glavo ob zid
    battere l'ultima capata pren. pog. iztegniti pete
    dare, fare una capata in un luogo mimogrede se kje ustaviti, kam skočiti
  • capezzale m

    1. podzglavje, podzglavna blazina

    2. ekst. (bolniška, smrtna) postelja:
    stare al capezzale di qcn. biti pri bolniku, bdeti ob bolnikovi postelji
    essere al capezzale pren. umirati
  • capo

    A) m

    1. glava:
    avere mal di capo imeti glavobol
    battere il capo contro il muro pren. lotiti se nemogočega
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kam se obrniti
    chinare, abbassare, piegare il capo pren. vdati se, ubogati, pokoriti se
    alzare il capo pren. upreti se
    grattarsi il capo praskati se po glavi (iz zadrege)
    fra capo e collo pren. iznenada
    prendere una lavata di capo pren. biti grajan
    non avere né capo né coda pren. ne imeti ne repa ne glave
    dar di capo in pren. naleteti na

    2. pren. glava, um, pamet:
    rompersi il capo razbijati si glavo
    mettersi in capo qcs. kaj si vtepsti v glavo
    passare per il capo rojiti po glavi, pomisliti
    capo scarico lahkomiselnež
    fare le cose col capo nel sacco nepremišljeno ravnati, delati
    avere il capo nei piedi biti raztresen

    3. poglavar, šef, vodja, načelnik:
    il capo della famiglia družinski poglavar, glava družine
    il capo di un reparto vodja oddelka
    qui il capo sono io! tukaj ukazujem jaz!
    capo dello Stato šef države
    capo di Stato Maggiore voj. načelnik glavnega štaba
    essere a capo poveljevati, voditi
    comandante in capo vrhovni poveljnik

    4. glava, vodja:
    il capo dei rivoltosi vodja upornikov

    5. ekst. pren. glava:
    capo di bestiame glava živine

    6. glava (najvišji del):
    il capo di una colonna vrh stebra
    a capo del letto ob posteljnem zglavju
    il capo di una corda konec vrvi
    andò fino all'altro capo del paese šel je do drugega konca vasi
    in capo al mondo pren. na koncu sveta

    7. začetek; zaključek:
    cominciare da capo začeti znova
    andare a capo pisati v novi vrsti
    in capo a un mese, a un anno čez mesec, leto dni
    venire a capo di qcs. kaj rešiti, končati

    8. glava, glavica (predmeta, rastline):
    il capo di un chiodo glava žeblja
    il capo dell'aglio glavica česna

    9. kos:
    capo di biancheria, di vestiario kos perila, oblačila
    riferire qcs. per sommi capi o čem poročati na kratko

    10. geogr. rt:
    capo di Buona Speranza rt Dobre nade
    PREGOVORI: cosa fatta capo ha preg. kar je, je

    B) agg. invar. glavni:
    redattore capo glavni urednik
    ingegnere capo glavni inženir
  • cavaliēre m

    1. jezdec:
    stare a cavaliere di pren. dvigati se (nad)
    a cavaliere di due secoli ob prehodu stoletja, na prelomu stoletja

    2. hist. vitez:
    cavaliere errante potujoči vitez, klativitez

    3. kavalir:
    comportarsi da cavaliere obnašati se kot kavalir

    4.
    cavaliere d'industria pustolovec, avanturist

    5.
    cavaliere del lavoro vitez dela (odlikovanje)

    6.
    cavaliere d'Italia zool. polojnik (Himatopus himatopus)
  • cērnita f izbor, izbira; odbiranje; separacija:
    cernita manuale mont. ročno odbiranje
    cernita magnetica magnetna separacija
    cernita di cantiere odbiranje, separacija ob izkopu
  • cervēllo m (m pl. -li, f pl. -la)

    1. (pl. -la) anat. možgani:
    bruciarsi le cervella, farsi saltare le cervella pognati si kroglo v glavo

    2. ekst. pamet, razum:
    avere molto, poco cervello biti pameten, nespameten
    avere il cervello di una gallina pren. biti kurje pameti
    avere un gran cervello pren. biti strašno pameten
    avere il cervello nelle nuvole, nella lingua, nei calcagni pren. nepremišljeno govoriti, ravnati
    uscire di cervello, dare di volta al cervello pren. biti ob pamet, obnoreti (tudi šalj.);
    mettere il cervello a partito, a bottega pren. priti k pameti
    lambiccarsi, struggersi il cervello pren. mozgati
    avere stoppa nel cervello pren. imeti slamo v glavi

    3. pren. mozeg, možgani:
    il cervello dell'organizzazione mozeg organizacije
    fuga dei cervelli beg možganov

    4.
    cervello elettronico elektronski možgani, računalnik
    PREGOVORI: chi non ha cervello abbia gambe preg. kdor nima v glavi, ima v nogah